Cvetoča narava na sedmih hektarjih.

Mozirski gaj, park cvetja, se za svoje obiskovalce razcveta od začetka meseca aprila, pa vse do začetka oktobra. Leži na desnem bregu reke Savinje v kraju Mozirje. Njegovo poslanstvo je hortikulturno ozaveščanje obiskovalcev in ravno zaradi tega je, skozi celotno sezono, v parku na milijone cvetov, ki dajejo kraju posebno čarobnost. Obiskovalce pomirjajo na njihovem sprehodu po belih poteh med gredicami in zelenicami. Dobrodošla informacija je tudi, da vstopnine za težje gibalno ovirane posameznike ni (točneje za vse oblike invalidnosti), park pa si lahko ogledate tudi virtualno.

Mozirski gaj vsebuje ogromno različne ponudbe, in sicer sezonske nasade tulipanov, zeliščni in japonski vrt, skalnjak, drevored Evropske unije, drevesa in grmovnice, potomko najstarejše trte na Slovenskem, začarano vas, razgledni stolp Svea ter ogromno zbirko muzeja na prostem.

Mozirski gaj ponuja čudovito priložnost za izlet med cvetje in pomirjujoče zelenje, zaradi česar srčno priporočamo obisk.

ZA VEČ INFORMACIJ

Kako do nas

Dodatna ponudba

Muzej na prostem in občasne razstave.

V Mozirskem gaju so že leta 1974 postavili kar nekaj etnografskih objektov, da bi obiskovalcem pričarali podobo življenja naših prednikov. V parku tako najdete dve kašči, kmečko hišo, kovačijo, čebelnjak, mline na vodni pogon, žago venecijanko, preužitarsko hišo, najstarejšo mozirsko hišo, kozolec, pa tudi kapelico sv. Valentina, Ljubotov dom, Dom planincev, lokomotivo in največje uglašene vetrovne zvončke v Evropi.

Kašča oziroma shramba kmečkega gospodarstva je v spodnjem delu običajno vsebovala lesene skrinje za shranjevanje moke in žita, v zgornjem delu so hranili meso in mast, kletni prostori pa so bili namenjeni za hrambo krompirja in podobnih pridelkov. Prva v zbirki je iz leta 1731, druga pa iz 1741. Kmečka hiša predstavlja značilno gradnjo za majhne hiše na tem območju in je znana po svojih črnih kuhinjah, vsebuje pa tudi pristno opremo. Kovačija, ki jo je poganjalo vodno kolo, predstavlja delavnico, kakršne so bile na tem območju nekoč dokaj pogoste.

Čebelarstvo je v Zgornji Savinjski dolini dobro razvito, kakovosten med iz tega območja pa je znan tudi izven meja Slovenije. Kmetije so imele praviloma nekdaj vsaka svoj mlin, le v redkih primerih je več kmetij uporabljalo skupnega, glede na obilje vodnih virov pa je bilo nekoč v Zgornji Savinjski dolini tudi veliko žag na vodni pogon.

Zelo zanimiva je preužitkarska hiša, ki je pomenila izločitev člana iz kroga družine. Vanje so nekdaj preselili neporočene strice in tete, da so imeli na stara leta streho nad glavo. Spodaj so bivalni prostori, zgoraj shramba. To priča o tem, da preužitkarji od selitve niso imeli več dostopa v domačo kaščo. Najstarejša mozirska hiša je med redkimi stavbami, ki je preživela uničujoč požar v Mozirju pred več kot 240 leti. Kozolec spada med najbolj prepoznavne in v prostoru izstopajoče objekte v Sloveniji.

Kapelica sv. Valentina v Mozirskem gaju vabi zaljubljence vseh starosti, da jo obiščejo in pozvonijo z zvonom v njenem zvoniku. Niso redki, ki se tu odločijo tudi za poročni obred v tej kapelici. Ljubotov dom predstavlja dom ljubiteljev ptic na tem delu, saj je bilo Društvo za varstvo in vzgojo ptic Kalin Mozirje s svojim domom prisotno v Mozirskem gaju vse od njegovega odprtja dalje.

Člani Planinskega društva Mozirje so v času urejanja cvetličnega parka ob Savinji v njem postavili manjšo planinsko kočo in jo poimenovali kot svoj dom. S tem so želeli opozoriti na častitljivo tradicijo organiziranega slovenskega planinstva v Zgornji Savinjski dolini, ki sega v leto 1893. Od leta 2002 vhod v Mozirski gaj krasi 53 let stara lokomotiva, ki predstavlja veliko atrakcijo za najmlajše. Mozirski gaj pa se od leta 2017 ponaša še z največjimi uglašenimi vetrnimi zvončki v Evropi, ki vabijo s svojimi ubranimi, harmoničnimi melodijami ter še poudarjajo notranji mir, dobljen v parku.

Hkrati se v Mozirskem gaju večkrat letno dogajajo razne tradicionalne prireditve in občasne razstave, kot so spomladna razstava tulipanov, poletna razstava cvetja in eksotičnih živali, jesenska razstava buč velikank in tekmovanje za najtežjo bučo ter zimski Božična bajka Slovenije in Zimska pravljica.