Svetovni dan Braillove pisave

Na današnji dan, 4. 1., vsako leto od 2018 dalje obeležujemo dan Braillove pisave, znane tudi kot pisave za slepe ali brajice. Ta omogoča pretvorbo pisane besede v tipno obliko, ki jo lahko zaznajo slepe in slabovidne osebe ter njihovo večjo vključenost v družbo.

Nastanek Braillove pisave

Braillovo pisavo je zasnoval Louis Braille, ki se je rodil prav na današnji dan leta 1809. Ta je v otroštvu zaradi nesreče zelo zgodaj oslepel na obe očesi. Pisavo sestavlja največ šest pik v eni celici, celotna pa temelji na različnih razporeditvah teh pik. Pike se dvigajo v reliefu iz papirja, zato jih lahko otipamo s prsti. Pisava je univerzalno uporabljana po celem svetu, dopolnjujejo jo le posamezni znaki za črke, značilne za določen jezik, pri nas so to šumniki.

Pisava sicer temelji na predhodnem Barbierovem sistemu, ki je nastal za potrebe nevidnega nočnega sporazumevanja Napoleonove vojske. Ta je bil žal neustrezen, saj se ga vojaki niso zmogli naučiti. Ko je Barbier takrat 12-letnega dečka Louisa kot svojega učenca srečal na Nacionalnem inštitutu za slepe v Parizu, pa je našel svoj odgovor zakaj je temu tako. Deček mu je namreč razkril, da človeški prst ne more razbrati znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črke za črko.

Značilnosti

Mladi učenec Louis je predlagal, da se, kot omenjeno, naredi sistem šestih pik, ki bodo razporejene v pokončen pravokotnik tako, da bosta v vrstici po največ dve piki in navzdol največ tri. To torej pomeni, da je lahko znak sestavljen tudi iz odsotnosti posamezne pike. Taka kombinacija omogoča kar 64 črk oziroma znakov. Pri tem je treba omeniti, da obstaja tudi elektronska različica Braillove pisave, ki vsebuje osem pik.

Kot navaja Zveza slepih, je “prva pika levo zgoraj, druga in tretja sta pod njo, četrta pika je v desnem stolpcu zgoraj, peta in šesta sta pod njo”. Pisavo se bere od leve proti desni, pri čemer se uporablja obe roki. V njej je možno zapisati tudi note.

Uporaba

Kljub temu, da je bila takoj vidna njena uporabnost, pa videči učitelji na Inštitutu za slepe uporabi Braillove pisave sprva niso bili naklonjeni. Prva knjiga v Braillovi pisavi je bila sicer izdana leta 1827, a je bila uporaba Braillove pisave dovoljena šele leta 1850. Že 1878 pa je dobila mednarodno priznanje kot najboljša pisava za slepe.

Pisava osebam s hudimi motnjami vida omogoča, da berejo književna dela in krepijo svoje vedenje, hkrati pa z branjem ostajajo na tekočem tudi z aktualnimi dogodki in novicami. Postala je močno orodje znanja, komunikacije in razgledanosti. Kako revolucionarna je Braillova pisava, priča tudi podatek, da je slovenska knjižnica za slepe in slabovidne stara že več kot 100 let. Danes v njenem hitrostnem branju potekajo tudi tekmovanja. Povprečna hitrost branja je sicer kar 125 besed na minuto.

Braillova pisava se seveda ne uporablja le v knjigah, temveč tudi kot signalizacija na javnih mestih. Med drugim na naših označevalnih tablah za slepe in slabovidne, ki jih najdete tudi na Fakulteti za družbene vede.

Še več informacij glede Braillove pisave:

• Abeceda in druge podrobnosti na Wikipediji,
• 5 stvari, ki jih o Braillovi pisavi niste vedeli na Dijaski.net,
• Zveza slepih o svetovnem dnevu brajice,
• Standard slovenske brajice,
• Objava o Louisu Braillu na History today (prispevek v angleščini).