Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Dostopno parkirišče

Dostopni vhodi in prehodi

Prilagojena kopalnica

Dostopen vstop v vodo s plaže ali bazena

Dostopne sprehajalne poti

Zelo priljubljeno in povsem dostopno kopališče.

Letno kopališče  nudi odlične možnosti za preživljanje prostega časa. Poleg bazena velikosti 50 x 16 m je v okolici ogromno zelenih površin, ki nudijo zavetje pred soncem v vročih poletnih mesecih. Letno kopališče Ajdovščina se lahko pohvali tudi s popolnoma prilagojenim dostopom za gibalno ovirane.

Leta 2020 je bilo po glasovanju obiskovalcev razglašeno za drugo naj kopališče v Sloveniji, leto poprej pa je zasedlo tretje mesto po priljubljenosti. Letno kopališče Ajdovščina je nasploh zelo priljubljeno in to ne samo med domačini, temveč ga zaradi umeščenosti v naravno okolje, pestre ponudbe in urejenosti obiskujejo tudi kopalci iz cele Vipavske doline in širšega okolja.

Kompleks vsebuje tudi notranji bazen, ki pa ni dostopen. Na letnem kopališču so dovoljene izključno oprijete športne kopalke.

Dostopno parkiriščeNa parkirišču boste lahko parkirali na označenih invalidskih parkirnih mestih.
Dostopen vhodPot do vhoda in celotno Letno kopališče Ajdovščina je popolnoma prilagojeno invalidnim osebam. Vse poti so prilagojene z betonskimi klančinami, ki so lepo položne, da jih oseba na invalidskem vozičku lahko prevozi sama brez napora. Tudi zunanji tuši so v popolni ravnini.
Prilagojena kopalnicaNa bazenu je veliko prilagojeno invalidsko stranišče, zunanji tuši so v popolni ravnini in so prav tako dostopni.
Dostopen vstop v vodo s plaže ali bazenaBazen se lahko pohvali z veliko klančino (dovolj široko in pod majhnim naklonom), po kateri se lahko osebe na invalidskih vozičkih samostojno spustijo v vodo.
Dostopne sprehajalne potiMestno središče Ajdovščine je oddaljeno dobrih 500 m. Poti do njega so asfaltirane in načeloma dobro urejene, vendar včasih pločnik tudi postane preozek ali preprosto izgine. Središče je dostopno in deloma zaprto za promet, priporočamo ogled ostankov ajdovskega gradu oziroma rimskega obzidja z ohranjenim utrdbenim stolpom. Pot do njegove neposredne bližine je asfaltirana in v tistem delu zaprta za promet ter vodi naprej do reke Hubelj in čudovitega sprehajališča. V središču mesta se nahaja tudi Dvorana prve slovenske vlade, katere dvorišče je dostopno, vhod vanjo pa zaradi obkrožajoče stopnice žal ne.

ZA VEČ INFORMACIJ

Kako do nas

Dodatna ponudba

Mesto z najbolje ohranjenim rimskim obzidjem.

Le streljaj od kopališča se nahaja tako imenovani ajdovski grad, ki je pravzaprav rimski arheološki ostanek. Med vsemi slovenskimi kraji, ki so dediči rimskih mest, je namreč le še v Ajdovščini ohranjeno skoraj povsem strnjeno rimskodobno obzidje s štirinajstimi stolpi. Rimljani so utrjen vojaški tabor, ki je bil vključen v obrambni sistem vzhodnih meja rimskega cesarstva, začeli graditi okoli leta 270 našega štetja. Ajdovščina se je dolga stoletja razvijala izključno znotraj njega, Rimljani pa so na tem območju pustili še veliko drugih zanimivih sledi.

Glavni mestni trg se danes nahaja na enakem mestu kot nekdanji rimski forum, osrednja točka trgovskega, političnega, verskega in družabnega življenja. V neposredni bližini, na današnji tržnici, najdete še ostanke manjših rimskih term oziroma kopališča. Pri Mrzli reki, najverjetneje bližnjem Hublju ali Vipavi, pa je leta 394 med rimskim cesarjem Teodozijem in upornikom, poganom Evgenijem, potekala znamenita zgodovinska bitka, ki je navdihovala tudi mnoge rimske pesnike in zaznamovala nadaljnji razvoj sveta. Zmago Teodozija je usodno odločila silovita ajdovska burja, ki je preusmerila puščice in zlomila moč nasprotnika. V spomin na slovito zmago danes občasno na Vipavskem potekajo tudi spominske uprizoritvene bitke.

Ajdovščina pa je še vsaj enkrat zelo pomembno krojila zgodovino slovenskega naroda. 5. maja 1945 se je v njej namreč sestala prva slovenska vlada po drugi svetovni vojni, ki jo je vodil Boris Kidrič. Z njo je bila posredno razglašena tudi slovenska država, prav tako pa je izrazila zahtevo po priključitvi Primorske nazaj k matični domovini.