Kako je v Sloveniji poskrbljeno za dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev?
Zavod Brez ovir se je udeležil posveta o vprašanju, kako je trenutno poskrbljeno za dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev v Sloveniji. Posvet je organizirala Zveza gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za kulturo Republike Slovenije. Analizi trenutnega stanja dostopnosti so sledili praktične rešitve in priporočila različnih strokovnjakov.
Ministrica: »Ni razlogov, zaradi katerih ne bi bilo poskrbljeno za dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev za vse«
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v uvodnem nagovoru zagotovila, da se bo ministrstvo za kulturo še naprej prizadevalo za dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev za vse. »Precej korakov je bilo že narejenih, nekateri so bili izvedeni tudi v mandatu aktualne vlade, vendar izzivi ostajajo,« se zaveda ministrica in dodaja: »Ni razlogov, zaradi katerih ne bi vsem omogočili enake dostopnosti. Tako odločevalci kot tudi snovalci programov in organizatorji dogodkov se morajo ves čas zavedati, da je treba skrbeti za vključenost in dostopnost. Dogodki, kot je današnji posvet, se mi zdijo pomembni, saj opominjajo, da je družba sestavljena iz različnih posameznikov, med katerimi imajo nekateri določene ovire. Pomembno se mi zdi, da se tega ves čas zavedamo.« Ministrica je dodala, da si na ministrstvu želijo, da bi tudi zasebne televizije prepoznale veliko vrednost tolmačenja in podnaslavljanja vsebin.
Brez podnapisov in tolmača je televizija le mrtva slika na ekranu
Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Mladen Veršič je ob ministričinih besedah izrazil željo, da se okrepi dostopnost informacij za gluhe in naglušne. Po njegovih besedah gluhi potrebujejo tolmača, naglušne osebe pa sprotno podnaslavljanje s podnapisi. »V Sloveniji je skoraj 200.000 oseb z izgubo sluha, med katerimi niso samo invalidi, ampak tudi starejše osebe,« je spomnil. »Vsi ti pa nujno potrebujejo sprotne podnapise, sicer je televizija zanje le mrtva slika na ekranu. Želijo si spremljati številne oddaje v živo, denimo športne oddaje, a tega ne morejo, ker te oddaje nimajo sprotnih podnapisov,« je prikazal trenutno dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev v Sloveniji.
Na ZDGNS so izvedli anketo o najbolj želenih vsebinah
Na Zvezi društev gluhih in naglušnih so namreč naredili raziskavo o tem, katere programe si tako na nacionalni televiziji kot na zasebnih televizijah gledalci želijo spremljati. Rezultati, ki jih je predstavila Valerija Škof, strokovna sodelavka ZDGNS, so pokazali, da si največ anketirancev želi spremljati politične oddaje, takoj za njimi je želja po spremljanju novic, sledijo izobraževalne oddaje in filmi ter serije, športni prenosi in razvedrilne oddaje. Dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev bi torej res morali razširiti na več področij, saj so interesi raznoliki, gledalce pa moti, da so za njih na voljo le oddaje, ki jih izbere nekdo drug in ne oni sami.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina: »Zagotavljanje dostopnih informacij ni usluga invalidom«
Celoten posvet je spremljal tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je v izjavi za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) in STA pozval k zavedanju, da zagotavljanje dostopnih informacij ne pomeni nekakšne usluge invalidom in drugim ranljivim skupinam, pač pa je dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev osnovna človeška norma. »Če imamo vsi pravico do dostopa do informacij, jo morajo imeti tudi invalidi,« je poudaril. Uresničevanje človekovih pravic po njegovih navedbah ne sme biti povezano s finančnimi zmožnostmi. »Ta sredstva je treba zagotoviti,« je odločen. »Ustava je jasna: znakovni jezik je enakovreden slovenskemu. Če niso vse oddaje predvajane v slovenskem znakovnem jeziku, to nenazadnje pomeni kršitev ustave. Ustava namreč določa, da je slovenski znakovni jezik enakovreden slovenskemu jeziku.« (Preberite tudi članek o jeziku gluhoslepih, ki je zapisan v ustavo.)
Poleg 200.000 oseb z izgubo sluha obstaja še velik bazen ljudi, ki bodo imeli korist od podnapisov
»Razmišljajte širše in razumite, da poleg 200.000 oseb z izgubo sluha obstaja še velik bazen ljudi, ki bodo imeli korist od podnapisov za vse, npr. priseljenci, ljudje, ki morajo poslušati v tišini, mamice z majhnimi otroki itd.,« je ob predstavitvi potreb za dostopnost pozvala Valerija Škof, strokovna delavka ZDGNS.
Kako na RTVS poteka projekt samodejnega podnaslavljanja?
Na RTVS poteka vrsta projektov, ki sta jih predstavila Mateja Vodeb, vodja službe za dostopnost, in Anže Ančimer, mag., vodja projektne pisarne. Slednji je podrobneje predstavil projekt samodejnega podnaslavljanja in pojasnil, da bo treba vložiti še veliko truda, da bodo modeli za razpoznavo govora slovenskega jezika boljši.
Večkrat skozi celoten posvet je bila od različnih govorcev izpostavljana majhnost slovenskega jezika, zaradi katerega so jezikovni modeli veliko slabše dodelani od modelov večjih, tržno zanimivejših jezikov, zaradi katerih se bomo morali potruditi izključno mi sami, Slovenci, ob zavedanju, da je prav naš jezik ohranil naš narod. Veliko polemik se je glasilo tudi na vprašanje podnaslavljanja govorjene besede v dobesedni transkripciji ali v knjižnem jeziku, govorilo se je o prednostih in slabostih obeh, pa o zamikih in drugih težavah, ki se pojavljajo ob podnaslavljanjih, a predstavnika TVS sta kljub vsem dilemam in polemikam izrazila upanje, da bodo lahko kmalu podnaslavljali vse televizijske programe na RTVS. Pilotni projekt so skupaj s fakulteto za računalništvo in informatiko v Ljubljani sicer začeli leta 2021, prav predstavitev praktičnih rešitev za izboljšanje dostopnosti prof. dr. Marka Bajca s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani pa je dalo upanje, da obstajajo rešitve, četudi niso enostavne.