Jezik gluhoslepih zapisan v ustavo

Slovenci prvi, ki smo jezik gluhoslepih zapisali v ustavo

Na današnji seji so poslanci Državnega zbora Republike Slovenije uradno razglasili zakon, po katerem se v ustavi doda pravico uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, ki je v pomoč gluhim, naglušnim in gluhoslepim osebam pri sporazumevanju. To, da je jezik gluhoslepih del ustave, je postal hkrati precedenčni dosežek na svetovni ravni, saj podobnega primera ni še nikjer drugod na svetu. Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN je ob tem izrednem dogodku izjemne pomembnosti dejalo: “S to pomembno gesto je gluhoslepota na državni ravni priznana kot samostojna invalidnost in ljudje z gluhoslepoto kot samostojna skupina invalidov z lastno skupnostjo, kulturo, jezikom in organizacijo”. Za to gesto so si v združenju prizadevali že dve leti.

Po poročanju Radiotelevizije Slovenija (RTVSLO) bo Predlog ustavnega zakona ustavo dopolnil z novim 62. a členom, ki se glasi: “Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.” Pri vključitvi tega je pomembno sodelovala sekretarka Simona Gerenčar, ki je tudi podala pobudo za dopolnitev.

Objava je povzeta po člankih v RTVSLO in mediju 24ur.com.

Gluhe osebe lahko podprete tudi v akciji Gluhi strežejo v planinskih kočah, kjer se lahko prepričate o tem, da so ovire največkrat res samo v naših glavah, v praksi pa stvari odlično delujejo na preprost in inovativen način. Gluhoslepim pa so v pomoč lahko tudi osebna asistenca in taktilne oznake.