Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Dostopnost objektov osebam z oviranostmi

Vir: Will Greer.

V Zavodu Brez ovir za naše uporabnike in osebne asistente redno pripravljamo zanimiva in poučna predavanja o različnih situacijah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu in v svojih življenjih. Predavanja so glede na trenutno epidemiološko situacijo izvedena na daljavo, preko spletne aplikacije. V tokratnem predavanju smo predstavili Dostopnost objektov za osebe z oviranostmi v Sloveniji in novosti s tega področja. Tematiko nam je obširneje predstavila gospa Andreja Albreht, krajinska arhitektka in direktorica Zavoda Dostop. Delo predavateljice zajema pripravo strateških načrtov za izboljšanje prostorske dostopnosti. Prav tako svetuje pri pripravi načrtov varnih poti v občinah, s poudarkom na dostopnosti ranljivih skupin, kot so osebe z okvaro vida in osebe z oviranostmi. Je soavtorica priročnikov na temo dostopnosti.

Dostopnost je dogovorjena z zakonodajo

Ga. Albreht je predstavila novosti s področja zakonodaje, ki urejajo dostopnost objektov, saj morajo biti javni objekti po novem zasnovani tako, da so dostopni vsem.

To urejata dva zakona, gradbeni zakon iz 2019 in zakon o izenačevanju možnosti invalidov iz leta 2010 in pri katerem bodo kmalu potekli vsi termini, po katerih bi morali biti zagotovljeni standardi dostopnosti. Novost pri gradbenem zakonu je ta, da je univerzalna graditev postala ena bistvenih zahtev. Prej je bila namreč le kot nek dodatek in ni bila bistvena zahteva, ki bi jo projektanti morali upoštevati. Ta sprememba je velika in bo zelo pomembno vplivala, saj bo dostopnosti namenjeno veliko več pozornosti kot doslej. Hkrati pa bo dostopnost tudi del prilagodljivih objektov.

Pri stanovanjih je novost ta, da morajo sedaj vsi večstanovanjski objekti z 10 in več stanovanji zagotavljati tudi prilagodljivost stanovanj. Ta je pomembna zato, da se osebi z oviranostjo po poškodbi ni potrebno preseliti. Vsi prostori morajo biti ustrezno veliki, da se lahko zgolj s premeščanjem pohištva ali manjšimi posegi prilagodi stanovanje tako, da ni potrebno iskati ustreznejšega. Vsa stanovanja morajo imeti priključke za zvonce s klicem v sili, dodatno opremo za gluhe in naglušne, široka vrata… in možnost dodatnih manjših prilagoditev. Tudi skupni prostori kot so vhodi, hodniki itd. morajo biti dostopni vsem posameznikom, da lahko tudi tisti, ki pride le na obisk, funkcionira kot vsi ostali, torej npr. kljub težavam s sluhom uporablja domofon z zvoncem.

Nova stanovanja pa morajo biti taka, da se lahko uporabnik invalidskega vozička takoj brez težav in prilagoditev vseli, in sicer mora tako biti 1 na 10 stanovanj, da se lahko v njem po potrebi namesti samo še oprijemala ali slušne zanke, prilagojene zvonce itd.

Dostopnost javnih objektov
Vir: School photo created by freepik – www.freepik.com..

Javni objekti

Novogradnje morajo biti odslej popolnoma dostopne, morajo upoštevati standarde v celoti, na podlagi katerih se lahko uporabnik ob ugotovljeni neustreznosti takoj pritoži. Pri prenovah je temelj tudi konvencija o pravicah invalidov, saj so določeni starejši objekti težko prilagodljivi po standardih, je pa treba dostopnost tudi pri prenovah zagotoviti v največji možni meri. Tudi pri prenovi npr. stare ceste se dostopnost mora izboljšati in stanje ne sme ostati enako. Obstoječi objekti, npr. občina, locirana v gradu ali drugi zgodovinski stavbi, zaščiteni kot kulturna dediščina, morajo biti do leta 2025 tako spremenjeni, da se stanje popravi na najboljši možen način, da lahko tudi osebe z oviranostmi pridejo noter in opravijo, kar je potrebno.

Kompromisi

Medtem ko notranjščine vendarle dopuščajo precej posegov, pa na nekaterih zunanjih prostorih, kot so trgi ali ulice, včasih vsega ni možno izvesti v idealnem smislu. Težava so lahko veliki nakloni, srednjeveški ali arheološki deli… Zato je velikokrat potreben ustrezen kompromis, hkrati pa ta ovira ne sme biti izgovor. Pri tem je zelo pomembno, da na to, da se dostopnost ni izboljšala ali pa se je celo poslabšala, opozarjajo tudi uporabniki sami. Največje težave se sicer pojavljajo pri kulturni dediščini, saj je ta iz zakonov o dostopnosti izvzeta in je nad vsemi bistvenimi zahtevami. To pa ne pomeni, da se nič ne da narediti, saj se v teh primerih najustreznejši predlog pripravi v sodelovanju z Javnim zavodom Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Pri planiranju in prenovah javnih objektov je resnično veliko dogovarjanja, zato je dejstvo, da so rezultati bistveno boljši in se veliko več naredi tam, kjer so invalidska društva ali posamezniki zelo aktivni in odzivni. Oviro lahko prijavite tudi na obrazcu Zveze paraplegikov.

Dostopnost muzejev osebam z oviranostmi
Vir: Claudio Testa.

Možni koraki

Nekateri projekti z daljšimi procesi se lahko izvajajo še po stari zakonodaji in se ne da mogoče vsega narediti. Tudi v tem primeru pa se da vse še enkrat preveriti, ali bi morda kaj vendarle šlo pa ni bilo del projektantovega koncepta.

V zakonu o graditvi objektov so navedene tudi smernice za zagotavljanje dostopnosti zunanjih prostorov. Kadar je dostopnost zunaj objektov težko zagotoviti, se sprejme dogovor, da lahko občina, če želi stvari izpeljati drugače kot je zapisano v zakonodaji, v dogovoru z invalidsko organizacijo naredi strateški načrt o dostopnosti. Ta pa nadaljnje določi, kaj bo lahko narejeno ustrezno. Gre pravzaprav za dokument, v katerem se predstavniki invalidov in občina dogovorijo, na kakšen način bo določena dostopnost zunaj narejena in v kakšnih prioritetah. Pri tem določi lahko katere pomembne, vzdrževane in dostopne poti bodo urejene, kje bodo taktilne oznake nujno nameščene, npr. na povezovalni poti med zdravstvenim domom in avtobusno postajo. Ta mora biti varna, dovolj široka in dostopna vsem. V tem dokumentu se torej dela prilagoditve tam, kjer je najbolj pomembno in potrebno. Na podlagi tega se naredi tudi akcijski načrt.

Do kam gredo lahko kompromisi?

Če pa se zgodi, da neka prilagoditev ovira drugo skupino, je nujno potrebno to javiti, saj to pomeni, da nekaj zagotovo ni ustrezno izvedeno. Nobena prilagoditev namreč ne sme drugi skupini poslabšati razmer. Taktilne oznake na primer pri osnovni stopnji zgolj ščitijo slabovidnega posameznika, da ne zaide na nevarno cestišče. V višji stopnji dostopnosti pa taktilne oznake omogočajo poleg varnosti še samostojno uporabo prostora in informacije o gibanju. Standardi pa so sedaj zelo široki, zato velikokrat pride do kompromisov. Taktilne oznake so v osnovi nekoliko grobe, da lahko ustrezno opozorijo. Če pa niso prav narejene, po standardu, lahko pride do tega, da je z invalidskim vozičkom težko iti čeznje. Podoben primer so prilagojeni oziroma poglobljeni robniki, kjer greš lažje čez z invalidskim vozičkom, a nekdo, ki je slep ne ve, da je tam rob ceste. V tem primerih se včasih prilagoditve za več skupin naredi na način, da informacije niso več dovolj jasne (primer na spodnji fotografiji).

Dostopnost zunanjih objektov
Vir: Zavod Dostop.

Možnosti posameznika za večjo dostopnost objektov

Tudi pri uporabi stavbe, ki jo uporabljate, lahko na podlagi problematičnosti podate pobudo za presojo dostopnosti obstoječih objektov. Strokovnjak na njeni podlagi pregleda celo stavbo, kaj je dostopno, kaj ne, kje imajo lahko posamezne ranljive skupine z oviranostmi lahko težave. Vse te stvari je treba v presoji zaznati in prilagoditve potrebno predlagati. Vse verjetno ne bodo mogle biti upoštevane, morda pa tudi. Grad npr. nikoli ne bo v celoti dostopen, bistveno pa lahko pregled vpliva na predstavitev vsebin v gradu. Dvigalo namreč ni potrebno, če zgoraj ni nič pomembnega. Zagato se lahko reši s selitvijo predmetov in vsebin, tako da so najpomembnejše stvari predstavljene spodaj v dostopnih prostorih.

Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi je ključnega pomena, saj posamezniki povedo, kaj so sami zaznali, še preden se gre v presojo. Pomembno je, da se redno preverja, ali se dela kaj na tem in kdaj bo kaj sproženo, da se izvajalci in ustanove zavežejo, do kdaj bodo prilagoditve naredili in lahko postopoma prilagajajo stanje. V nekaterih občinah so tudi Sveti za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir, ki tudi lahko pomagajo s strokovno podporo.

Pomembno je torej opozoriti na neustreznosti, sploh, če gre za novogradnje in stvari, ki so bile narejene v zadnjem času. Če so to javne storitve, pa so jih izvajalci dolžni zagotoviti na takšen ali drugačen način, torej morajo iti nasproti oviranemu uporabniku.

Dostopnost objektov je določena z zakonodajo in koristi vsem, ne le osebam z oviranostmi

Več o dostopnosti objektov izveste na spletni strani Zavoda Dostop. Na naši spletni strani najdete tudi pripomočke za pomoč gibalno oviranim ter taktilne oznake, ki so v pomoč slepim in slabovidnim osebam. V preteklih objavah pa smo se tudi sami že dotaknili stanovanjske problematike ranljivih skupin.

Vabljeni tudi k ogledu članka o načrtovanju dostopnosti Inštituta za politike prostora.

Predavanje je potekalo v torek, 20. aprila 2021, ob 11:00.

Nazaj