Čestitke za mednarodni praznik žensk - dan žena! - Brez ovir

Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Čestitke za mednarodni praznik žensk – dan žena!

Dan žena, čestitka ob mednarodnem dnevu žensk.
8. marec je posvečen ženskam ter njihovi borbi za pravice in njihovi ohranitvi.

Mednarodni praznik žensk, širše uveljavljen tudi kot dan žena, praznujemo na 8. marec po vsem svetu v približno stotih državah sveta, torej v več kot polovici. Dan je posvečen praznovanju ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter opominjanju na dosežke žensk. Praznik poteka na ta dan, 8. marca, od leta 1917.

Zgodovina bojev za enakopravnost

Prizadevanja po svetu

Večja prizadevanja žensk za enakopravnost so se začela z željo po volilni pravici z gibanjem sufražetk. Njihov začetek v organizirani obliki ter ob prirejanju protestov sega v sredino 19. stoletja. Prizadevale so si predvsem za volilno pravico, ki je pripadala le moškim in je bila povezana tudi s prihodki. Pravica do (plačanega) dela leta 1811 je ženskam dala določeno finančno neodvisnost, kljub temu pa so bile še vedno brez volilne pravice ter veliko slabše plačane od moških kolegov in seveda mnogo manj cenjene. Povrh vsega so kljub temu, da je finančni priliv gospodinjstvu sedaj prispevala tudi ženska, moški razpolagali s sredstvi obeh, ženska o svojem prihodku ni imela pravice odločati. Moški pa je odločal tudi o pravici pridobitve njenega potnega lista, ne le o finančnem blagostanju.

Dan, namenjen ženskam

Da so potrebni konkretnejši ukrepi in večja javna izpostavitev teh težav, je bilo jasno. Pojavila se je ideja o ženskem prazniku, ki so jo še posebej podkrepila prizadevanja ameriških socialistk. Te so 8. marca v letu 1908 pripravile prve večje proteste, s katerimi so želele opozoriti na svoje še neudejanjene pravice. Že naslednje leto, 28. februarja 1909, so Združene države Amerike postale prva država na svetu, ki je ženskam namenila svoj dan. Ta praksa se je obdržala do leta 1913 – praznik je potekal na zadnjo nedeljo v februarju. Da imajo ženske svoj praznik in da ta poteka na enoten, vnaprej določen datum, pa je zaslužna predvsem Nemka Clara Zetkin. Ta je leta 1910 po več burnih demonstracijah predlagala ta datum za obeležitev boja za ženske pravice, t.i. dan žensk. Na ta vprašanja je sicer opozarjala že od leta 1889. V Evropi je bil prvi dan žena organiziran leta 1911, in sicer v Nemčiji, Švici, na Danskem ter v Avstro-Ogrski, a je praznik potekal na 19. marca. Pri nas so se slavnosti odvile v Idriji, Ljubljani ter v Trstu.

Zakaj prav 8. marec?

Kot omenjeno, na 8. marec praznik praznujemo od leta 1917. Na ta dan so v Sankt Peterburgu, takratnem Petrogradu, ženske tekstilne delavke pripravile protest, ki je kmalu pritegnil celo mesto. Zahtevale so kruh in mir, torej konec prve svetovne vojne, ki je povzročila hudo pomanjkanje med civilnim prebivalstvom ter več kot dva milijona ruskih vojaških žrtev. Dogodki so kasneje vodili tudi v oktobrsko revolucijo. K izboru tega datuma je prispevalo tudi to, da so že leta prej, na zadnjo nedeljo v februarju leta 1913, 23. 2., ruske ženske prvič uradno obeležile ta praznik. Glede na razlike v koledarskem štetju, se je ta datum “prevedel” po gregorijanskem koledarju ravno na 8. marec.

Razmere v tekstilnih tovarnah
Razmere v tekstilnih tovarnah so bile daleč od idealnih. Vir: Historycrunch.

Težave industrijskih delavk

Hkrati pa se datum nanaša tudi na dogodke iz še zgodnejše preteklosti. 8. marca 1857 so se zaradi nemogočih razmer dela in mizernega plačila uprle ženske delavke v tekstilni tovarni v New Yorku. Pri tem niso imele široke podpore, saj jih je zaradi vstaje napadla in aretirala policija. Dve leti kasneje so ženske v marcu ustanovile svoj prvi delavski sindikat. Dan žena pa se je naslonil tudi na spomin na več kot 120 žensk, ki so umrle v newyorškem požaru v tovarni tekstilnih izdelkov Triangle leta 1911. Stare so bile med 14 in 23 let ter večinoma italijanske ali judovske priseljenke. Lastniki so izhode tovarne zaklenili, da bi preprečili nepredvidene odmore delavcev, zato ti ob izbruhu požara stavbe niso mogli zapustiti. Niti se niso mogli umakniti stran od žarišča, saj zaradi ključavnic ter plamenov niso imeli dostopov na stopnišča. Delali so po 9 ur na dan, 52 ur na teden, pri čemer je bila tedenska plača med 7 in 12 dolarji na teden. Dogodek je sprožil val protestov po celem svetu, na katerih so ženske zahtevale enakopravno plačilo in volilno pravico ter ustanovile ženska gibanja. 

Dan žensk postane mednarodno sprejet

Praznik je od leta 1967 sprejet tudi v nekomunističnih državah, saj so ga za svojega vzela različna feministična združenja. Odslej se gibanje zavzema za enakovredno plačilo, enakovredne ekonomske priložnosti, enake pravice pred zakonom, pravice glede rojevanja otrok in povezana zdravstvena vprašanja, subvencionirano otroško varstvo in preprečevanje nasilja nad ženskami. Kljub temu, da so te pravice na papirju že izborjene, pa so ta vprašanja po celem svetu še vedno aktualna in daleč od urejenih.

Na slovenskih tleh

Boji za enakopravnost žensk so na Slovenskem potekali že pred prvim praznovanjem praznika, tudi s pomočjo časopisa Slovenka. Ta je bil prvi slovenski ženski časopis in je začel izhajati 1. 1. 1897 v Trstu. Pomembno prelomnico je pomenila tudi Marija Urbas, ki je kot prva Slovenka doktorirala iz filozofije na graški fakulteti. Čeprav so se pobude za dodelitev volilnih pravic ženskam začele že v obdobju med obema vojnama, pa so ženske to zakonsko pravico dobile šele leta 1945. Po drugi svetovni vojni sta se uredila tudi položaj nezakonskih otrok in vprašanje državljanstva v primeru poroke s tujcem. Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) iz leta 1974 je ženskam tudi zakonsko dodelila še več pravic, saj je določila, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok. Že tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica žensk do umetne prekinitve nosečnosti iz kakršnih koli, ne le zdravstvenih razlogov.

Novejša obdobja

Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja. Teh kontaktnih številk je odslej še več, hkrati tudi različnih organizacij, ki ženskam pomagajo najti ustrezno pomoč ter varnih hiš. Nasilje med ženskami je na Slovenskem še krepko razširjeno, število žrtev femicida pa je povsod v porastu. Kot navajajo Združeni narodi, dnevno zaradi nasilja s strani partnerja ali družine umre kar 137 žensk. Povečujeta se tudi spletno nasilje in nadlegovanje. Večplastnost ter mnogoterost vlog, ki naj bi jih prevzemala ženska, in njihovo breme sta se jasno izkazala tudi v času epidemije covid-19, ki je hkrati povečala tudi število primerov nasilja nad ženskami.

Mati in hči
Pozornosti na dan žena ne dajejo le moški. Vir: Floral photo created by freepik – www.freepik.com.

Dan žena v svoji simboliki

Nekoč

Ob dnevu žena ženskam običajno poklonimo drobno pozornost, predvsem cvetje, s čimer jih želimo opozoriti na njihovo pomembnost in na našo podporo. Poklanjanje cvetja na dan žena ima že dolgo tradicijo, katerega simbolika pa se precej razlikuje. Nagelj, ki je bil včasih najpogosteje podarjen na Slovenskem, naj bi bil simbol najtesnejšega prijateljstva, spoštovanja in globokih čustev. Nagelj sicer predstavlja tudi tipični slovenski narodni cvet in ljudski simbol, čeprav sicer izhaja iz Mediterana. A je bil nekdaj hkrati prisoten praktično na vsaki slovenski gredici in široko uporabljen tudi ob materinskem dnevu ter prvomajskih proslavah.

V Italiji so ob dnevu žena nasprotno poklanjali predvsem mimozo, ki naj bi simbolizirala žensko moč, predanost in nežnost. Ta je široko uporabljena tudi drugod po svetu, sledijo pa ji še vrtnice, narcise, tulipani in zvončki.

Danes

V Sloveniji se danes najpogosteje v šopkih znajdejo vrtnice, na katere se je leta 1908 v svojem protestu naslonilo tudi 15 000 newyorških demonstratork. Njihov slogan se je namreč glasil “Kruh in Vrtnice”, pri čemer je kruh simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. Vrtnice sicer tradicionalno nosijo različne pomene, pri čemer je ta odvisen predvsem od njihove barve. Rdeča vrtnica naj bi tako pomenila lepoto, globoko in neomajno ljubezen, spoštovanje, strast in pogum. Zaradi svojega trnja pa tudi vzdržljivost ljubezni, življenjskim oviram navkljub. Glede na to ne preseneča, da se množično podarjajo tudi na valentinovo.

Glede na sezono so seveda vse bolj aktualni tudi tulipani ter zadnje čase zelo oboževane ranunkule. Tudi rdeči tulipani predstavljajo večno ljubezen. Medtem pa vijolični tulipani izkazujejo zvestobo. Ranunkule naj bi se podarjale tistim, ki so nas očarali oziroma povsem prevzeli s svojimi čari.

Ranunkule
Med šopki se vse pogosteje znajdejo ranunkule. Vir: Photo by Zoe Schaeffer on Unsplash.

Druga darila za dan žena

Med lončnicami so najpogostejše darilo orhideje. Približno 2 % vseh evropskih orhidej, okoli 2 milijona rastlin, vzgojijo v Ocean orchids tropskem vrtu v Dobrovniku, kjer jih lahko kupite tudi v njihovi bogato založeni prodajalni. Orhideje naj bi predstavljale ljubezen in plodnost, pa tudi finančno in karierno uspešnost.

Med tipičnimi darili pa se poleg cvetja znajdejo še različna čokoladna presenečenja, parfumi, nakit, čaji in steklenice vina. Verjamemo pa, da ne boste zgrešili niti z našimi predlogi za romantike. Vsekakor pa bodo najbolj dobrodošle prijaznost in hvaležnost, podpora in solidarnost, ki ne bodo omejene le na enega izmed 365 dni v letu.

Čestitke ženskam Brez ovir

Ženske predstavljajo tudi večino naših osebnih asistentov. Zato ob mednarodnem prazniku žensk vsem našim neprecenljivim sodelavkam, ljubim uporabnicam in drugim ženskim sledilkam želimo čim lepši praznik ter čim več enakopravnosti.

Dan žena se zavzema za enakopravnost žensk
Ženske pravice so človeške pravice. Vir: Karolina Grabowska from Pexels.

Več informacij:

Nazaj