Želimo vam lepe velikonočne praznike! - Brez ovir

Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Želimo vam lepe velikonočne praznike!

V Zavodu Brez ovir vam želimo lepe velikonočne praznike! Krščanski praznik velike noči poteka vsako leto na prvo nedeljo, ki sledi prvi spomladanski luni, torej po 21. marcu, ko poteka pomladno enakonočje in se začne koledarska pomlad. Zaradi tega gre za premičen praznik, ki se lahko zgodi kadarkoli med 22. marcem in 25. aprilom. Obredno se sicer začne že nekaj dni prej, na tako imenovani veliki petek. Takrat naj bi veljal strogi post, torej mesnih izdelkov ni dovoljeno uživati, verniki pa naj bi se le ob enem obroku v dnevu do sitega najedli. Sledi velika sobota, ki je dan, ki ga zaznamuje priprava velikonočnih jedi, ki se jih potem nese k blagoslovu. Vse spremlja veliko simbolike, tako šunka (ali drug podoben suhomesnati izdelek) upodablja Kristusovo telo, pirhi zaznamujejo kri, hkrati pa simbolizirajo novo življenje. Hren s svojo solze vzbujajočo ostrostjo nakazuje na žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, vse pa seveda spremlja še kruh ali tradicionalna slovenska sladica – potica. Ta naj bi predstavljala Jezusovo krono. Glavni praznik predstavlja velika nedelja, ko je po verskem prepričanju Jezus Kristus vstal od mrtvih. Velikonočni ponedeljek, ki ji sledi, pa je dela prost dan, saj naj bi na ta dan novico o čudežnem dogodku delili s prijatelji.

Izvor običaja

Čeprav praznik danes povezujemo predvsem s krščanstvom, pa je izvor teh običajev veliko zgodnejši in izvira v predhodnem judovskem slavljenju pashe ter v poganskih običajih slavljenja pomladi. Rimljani so namreč navade zavojevanih ljudstev ohranili ter jih predrugačili, kar se je nadaljevalo tudi ob zagonu krščanstva pod njihovim vladanjem. S tem so prebivalce določenega področja lažje asimilirali ter jih počasi usmerjali k novim dogmam. Jajce kot simbol preporoda pa so uporabljala druge bližnje civilizacije, na primer Stari Egipčani. Ti so verjeli v prvobitno jajce, z katerega se je izvalil sončni bog. Hkrati je že samo jajce lahko simboliziralo sonce, ki ga je dnevno izvalilo boginja Seb z gosjo podobo, boginja Zemlje. Iz tega jajca naj bi se izvalil Feniks, še eno mitološko bitje, ki ponazarja ponovno vstajenje. Simbolika, povezana z jajcem, pa se pojavlja tudi v hinduizmu, Zoroastrizmu ter v finski in kitajski mitologiji.

Nazaj