Prispevajmo besedo za gluhe in dobili bodo novo kretnjo

Prispevajmo besedo za gluhe, saj je trenutno kretenj za gluhe le 25.000 (kolikor je besedni zaklad povprečnega petošolca), medtem ko ima slovar slovenskega knjižnega jezika več kot 110.000 besed, pogovorno besedišče pa kar 500.000.

Prispevajmo besedo za gluhe, ki bo postala kretnja in obogatila njihov jezik

Čeprav je znakovni jezik vpisan v ustavo, majhno število kretenj močno omejuje možnosti izražanja za gluhe in naglušne in s tem tudi njihovo doživljanje sveta. Zato je ob obeleževanju dneva slovenskega znakovnega jezika, 14. novembra, zaživela iniciativa za bogatenje slovenskega znakovnega jezika s platformo prispevajkretnjo.si, kjer so zapisane besede, ki še niso prevedene v slovenski jezik, in verjetno se boste tudi sami začudili, koliko je med njimi besed, ki jih uporabljamo vsak dan v svojih pogovorih.

Pogledali si boste lahko tudi, katere besede se pravkar pretvarjajo v kretnje. Prevajanje besed v kretnje izvaja strokovna skupina Zveze gluhih in naglušnih Slovenije – tolmači, predstavniki gluhe skupnosti in slavisti. Razvoj kretnje za gluhe iz omenjene iniciative je ustvarjen v roku 90 dni, po končanem prevodu pa oseba, ki prispeva besedo za gluhe, prejme e-mail s povezavo na video kretnje, katere razvoj je omogočila.

Širši besedni zaklad gluhe opolnomoča in osamosvaja

»Znakovni jezik je uradni jezik Slovencev, ki ne slišijo, da se lahko vključijo v družbo. Pomembno je, da tudi skupnost gluhih razvije čim širši besedni zaklad, kar jih opolnomoča in osamosvaja. Slovenski znakovni jezik obsega okoli 25.000 kretenj, kar je štirikrat manj, kot je besed v slovenskem knjižnem jeziku, in 20-krat manj, kot je pogovornih besed. V primerjavi z drugimi znakovnimi jeziki, ki imajo med 40.000 in 140.000 kretenj, je ta številka še bolj pereča,« poudarja Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Borut Pahor: »Ko spreminjamo svet na bolje, ne čakajmo drugih!«

Eden izmed ključnih pobudnikov v času vpisa slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS leta 2021 je bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je navdušen nad iniciativo: »Vesel sem te pobude – že ime Prispevaj kretnjo se mi zdi imenitno, saj nas vabi, da vsi sodelujemo pri nečem, kar bo veliko večje od vsakega od nas – naredili bomo slovar, kot ga še ni bilo, mogoče bomo v Sloveniji celo prvi na svetu! Tako kot smo bili prvi, ki smo znakovni jezik in jezik gluhoslepih zavarovali z vpisom v ustavo! Ko spreminjamo svet na bolje, ne čakajmo drugih, nam bodo že sledili.«

Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič mu je v znak zahvale za dolgoletno podporo podelili simbolno zahvalo v kretnjah “Rad te imam” in poudaril, kako zelo je za prihodnost gluhih otrok pomembno, da prispevamo besede za gluhe, saj jim s tem ne širimo le besednega zaklada, temveč tudi spoznavanje sveta.

Pomanjkanje besed o financah pomeni manjšo varnost pred finančnimi zlorabami

Pomen iniciative, v kateri prispevamo besede za gluhe, je potrdila tudi raziskava o finančnem znanju gluhih v Sloveniji, ki jo je Inštitut Mediana izvedel v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Analiza je pokazala velik primanjkljaj slovenskega znakovnega jezika na področju financ in posledično šibko znanje med gluhimi. »Pomanjkanje znanja pomeni za gluhe osebe nezmožnost samostojne uporabe finančnih institucij in njihovih storitev, posledično pa so manj varni pred morebitnimi zlorabami,« poudarja Katarina Muha, vodja raziskave pri Mediani.

Raziskava je pokazala razmeroma dobro poznavanje pojmov banka in plačilna kartica, poznavanje pa upade pri pojmih, kot so obresti, davki, provizija, delnica. Izsledki raziskave kažejo, da vsaka četrta gluha oseba ne zmore samostojno opravljati osnovnih bančnih storitev, kot sta dvig denarja ali plačilo položnice. Mobilno ali spletno banko je že uporabila le tretjina gluhih oseb. Le dve tretjini gluhih samostojno plačujeta s kartico na prodajnem mestu, le ena tretjina po spletu. Več kot tretjina gluhih oseb ima neustrezno shranjeno številko PIN. Vsaka sedma gluha oseba (15 %) je že bila žrtev kraje z računa. Zanimiva je tudi primerjava z raziskavo o percepcij potreb oseb z invalidnostmi iz leta 2023, saj se le tretjina prebivalcev Slovenije zaveda izzivov, ki jih imajo gluhi na področju finančnega znanja.

Da bo tako finančna varnost gluhih oseb kot njihova splošna kakovost življenja boljša, je iniciativo prispevajkretnjo.si podprla družba Mastercard, ki je prispevala tudi finančni slovar – prvi slovenski znakovni slovar finančnih izrazov. Luka Gabrovšek, Country Manager Mastercard Slovenija, namreč meni: »Večja finančna pismenost omogoča večjo samostojnost in nenazadnje tudi varnost vseh nas, sploh v času, ko je spletni kriminal v porastu. Slovar finančnih izrazov bo gluhi skupnosti ponudil novo orodje za boljše razumevanje sveta financ in posledično okrepil njihovo vključenost tudi v poslovnem svetu. V prihodnje načrtujemo sklop delavnic finančnega opismenjevanja, ki nas bo še približal gluhi skupnosti in nam ponudil možnost, da to iniciativo krepimo naprej.«

Naročite kavo s kretnjami in dobili jo boste brezplačno, skupaj s posladkom

Iniciativo prispevajkretnjo.si je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju z družbo Mastercard predstavila v ljubljanski kavarni Lolita na Cankarjevem nabrežju, ki se je do 15. novembra prelevila v gluhim prijazno kavarno, ko bodo obiskovalci v času tihih uric med 9.00 in 11.00 ter 16.00 in 17.00 s preprostimi kretnjami »Dober dan, eno kavo prosim. Hvala,« lahko naročili brezplačno kavo, ob tem pa prejeli še sladko presenečenje. Vabljeni na kavo, kjer si lahko vzamete čas in v miru poiščete besedo, ki je gluhi še ne poznajo, vam pa pomeni veliko. Kako naročiti kavo s kretnjami, lahko preverite v videu ali pa se prepustite učenju v kavarni, kjer vam bo v času tihih uric na pomoč priskočil tolmač.