Pravilnik za lažji dostop do avdiovizualnih medijskih storitev - Brez ovir

Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Pravilnik za lažji dostop do avdiovizualnih medijskih storitev

pravilnik
Pravilnik ureja pogoje glede dostopnosti do avdiovizualnih medijskih storitev. Vir: Freepik

Na podlagi 10. člena Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (Uradni list RS, št. 14/23) je Ministrstvo za kulturo izdalo Pravilnik o podrobnejših pogojih glede dostopnosti storitev, ki invalidom zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev.

V veljavo je stopil nov Pravilnik o podrobnejših pogojih glede dostopnosti storitev, ki invalidom zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, ki se v praksi začne uporabljati 28. junija 2025. Pravilnik podrobneje ureja pogoje glede dostopnosti do avdiovizualnih medijskih storitev predvsem za gluhe in naglušne osebe ter slepe in slabovidne. Ta predstavlja pomemben izvedbeni akt pri prenosu direktive (EU) 2019/882 in implementaciji Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki je ključen za uresničevanje pravic oseb z invalidnostmi, kot so opredeljene v Konvenciji o pravicah invalidov.

Pravilnik opredeljuje podnapise in zvočne opise

Storitve dostopnosti do avdiovizualnih medijskih storitev so podnapisi, zvočni opisi, govorjeni podnapisi in tolmačenje v znakovnem jeziku. Te morajo biti v celoti posredovane v ustrezni kakovosti, ki omogoča natančen prikaz, sinhronizacijo z zvokom in videom ter uporabnikom omogočajo nadzor prikaza in uporabe. Govorjeni podnapisi omogočajo sledenje tujejezičnim vsebinam, zato jih vpeljuje tudi novi pravilnik. Namenjeni so slepim in slabovidnim osebam ter osebam, ki iz drugih razlogov ne zmorejo brati podnapisov.

Pravilnik določa zvočni opis kot obliko pripovedi za zagotavljanje informacij, ki obdajajo ključne vizualne elemente v medijskem delu. Zvočni opisovalec opisuje, kaj se dogaja na zaslonu. Te pripovedi se običajno umestijo med premori v dialogih oz. med prazninami v originalnem zvoku. Ta tehnika je namenjena predvsem slepim in slabovidnim ter tudi drugim osebam, ki imajo težave pri branju podnapisov oziroma težko zaznavajo dogajanje v sliki.

gluhi
Pravilnik se osredotoča predvsem na gluhe in naglušne osebe ter slepe in slabovidne. Vir: Freepik

V 3. členu pravilnika je zapisano, da morajo elektronski programski vodniki vsebovati naslednje elemente dostopnosti:

– oznako programske vsebine, ki nakazuje na tehniko dostopnosti;

– prikaz informacij na način, da jih je mogoče povečevati;

– možnost preklopa med običajnimi (privzetimi) in visoko kontrastnimi nastavitvami zaslona.

Nadalje se pravilnik osredotoča predvsem na zagotavljanje kakovosti, točnosti, berljivosti in razumljivosti podnapisov za gluhe in naglušne. Zvočni opis pa mora biti oblikovan tako, da lahko uporabniki sledijo vsebini, posebna pozornost se posveča tudi izgovarjavi in oblikovanju besedila. Izpolnjevati mora naslednje zahteve glede kakovosti:

– zvočni opis mora vključiti dejanja, gibe in spremembe prizorov;

– zvočni opis mora vključiti zlasti prostorsko-časovni in topografski (sceno in ozračje, spremembe krajev in konteksta), če se štejejo za pomembne za kontekstualizacijo, in sicer imena krajev, če so prepoznavni, obdobje, leto, letni čas, dan in del dneva;

– osebe morajo biti natančno opisane tako glede na njihov fizični videz, njihova oblačila, starost, spol, etnično poreklo, kot tudi glede na katero koli drugo informacijo, ki je koristna za dobro razumevanje;

– opisana mora biti nebesedna komunikacija oseb, kot so vzgibi, kretnje in mimika;

– informacije, ki se pojavljajo na zaslonu, kot so besedila, simboli, logotipi, grafike ali celo podnapisi, morajo biti opisane, razen če narava vsebine dela tega ne upravičuje;

– če vplivajo na razumljivost pripovedi, morajo biti podani tudi opisi zvočnih učinkov.

Tolmačenje v znakovnem jeziku

13. in 14. člen Pravilnika o podrobnejših pogojih glede dostopnosti storitev, ki invalidom zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, pa določa podrobnejše pogoje tolmačenja v znakovnem jeziku. Tolmač znakovnega jezika mora biti umeščen v desni kot zaslona, razen če bi bila umestitev v drugih delih zaslona bolj ustrezna za uporabnike, zavzemati mora najmanj eno petino širine zaslona.

Pri tolmačenju v znakovni jezik se mora spoštovati koncept in vsebina govora ter način podajanja vsebine v znakovnem jeziku, in sicer glede na žanr in vrsto pripovedi. Tolmač mora med drugim podajati tudi druge informacije, ki so potrebne za dobro razumevanje (zvočni dogodek, nepreveden tuji jezik, govor več sogovornikov hkrati, nerazumljiva situacija, tehnične motnje).

Nazaj