Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše
V Državnem svetu RS je potekal posvet z naslovom Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše, ki se ga je udeležila tudi direktorica Zavoda Brez ovir Maja Babič. Namen posveta je bil predstaviti celovit pogled na mobilnost invalidov in starejših v Sloveniji ter spodbuditi povezovanje različnih podatkov in storitev v enotno državno platformo.
Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Geodetski inštitut Slovenije in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) so organizirali posvet Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše – povezovanje znanj in izkušenj za vključujočo družbo. Posvet za večjo mobilnost invalidov in starejših oseb s ciljem razvijanja vključujoče družbe in omogočanja boljše kvalitete življenja je bil namenjen tudi ozaveščanju, da mobilnost ni samoumevna, hkrati pa je predpogoj za opravljanje aktivnosti oseb z različno invalidnostjo v vsakdanjem življenju.
V Sloveniji namreč živi okoli 170.000 invalidov, 21 odstotkov prebivalcev je starejših od 65 let, kar 45 odstotkov slovenskega prebivalstva pa se uvršča med ranljive skupine udeležencev v prometu. Z dolgoživostjo družbe in demografskimi spremembami pa se bodo v prihodnje te številke še povečale.
Mobilnost in spletna dostopnost na skupni platformi
Ključno bi bilo povezati slovensko znanje in institucije, predvsem pri razvoju različnih storitev mobilnosti in spletne dostopnosti, ter pospešiti procese implementacije rešitev, ki praviloma z ekonomskega vidika niso zanimive, zato ti procesi še vedno trajajo predolgo. Posvet je bil zato odlična priložnost, da ključni deležniki na področju mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi odločevalcem predstavijo dosedanje izkušnje in opažanja, predvsem pa, da vsi skupaj čim prej poiščemo dolgoročne rešitve.
Različne vidike mobilnosti invalidov in starejših ter rešitve, povezane s to tematiko, želijo povezati v enotno državno platformo z imenom Zgodba petih prostorov, ki bo omogočila boljšo kakovost življenja oseb z različnimi invalidnostmi. Platforma mobilnosti in spletne dostopnosti za invalide in starejše, ki jo financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, bo v enotni državni platformi vključevala podatke za dostopnost notranjega prostora javnih objektov in zunanjega prostora (pločnikov, cest, avtobusnih in železniških postaj …) ter podatke za dostopnost spletnega prostora.
Vključevala bo tudi informacije glede prevoza na klic (socialni prostor) in s tehnologijo podprto vadbo v domačem prostoru (virtualni prostor in prostor umetne inteligence). »To je šele načrt, nameravamo povezati teh pet prostorov. Multimodalna mobilnost je nosilni projekt v zunanjem prostoru, tako da je del stvari že napravljen, del poteka pilotsko, nekatere stvari so pa še ideje,« je pojasnil mag. Roman Rener, svetovalec direktorja Geodetskega inštituta Slovenije. »Vključenih je že prek sto občin s 1.500.000 prebivalci, veliko smo na terenu in upoštevamo pripombe. Gluhim in naglušnim smo prisluhnili in opremili prostore z indukcijskimi zankami ter uvedli podnapise. Vključili smo tudi osebe z motnjami v duševnem zdravju. Podatke na terenu preverjajo invalidi, ki najbolje poznajo te poti. V vsakem kraju imamo enega invalida predstavnika,« je povedal Rener.
Geodetska uprava si bo tudi v prihodnje prizadevala zagotavljati čimbolj ažurne podatke, s katerimi prikazujemo pojave v prostoru, tudi nove tehnologije daljinskega zaznavanja, kot sta Lidar in poševno aerofotografiranje, ki s svojimi rezultati vizualno približata lokacijo in širši prostor tudi ali pa predvsem ranljivim skupinam. Izpostavila je, da pomemben del državne geodetske službe predstavlja Geodetski inštitut, ki uporabnikom pomaga razumeti podatke o lokaciji, jih ustrezno združiti in prikazati fizični prostor tako, da najbolje služi potrebam ranljivih skupin.
Video posnetek posveta si lahko tudi ogledate: