Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Dostopno parkirišče

Dostopni vhodi in prehodi

Dostopna gostinska ponudba

Prilagojene sanitarije

Dodatna dostopna ponudba

Dostopne sprehajalne poti

Zgodovina lutkarstva na Slovenskem.

Lutkovni muzej, ki domuje v enem izmed delov Ljubljanskega gradu, je bil ustanovljen leta 2015 kot poklon lutkarstvu, ki je pomemben del naše kulturne dediščine in slovenske kulture sploh. Gre za večplasten projekt, ki poleg razstave slovenskih lutk vzpostavlja tudi sistemsko skrb za področje slovenske lutkovne dediščine. Za obiskovalce najzanimivejša sta stalna razstava nad Stanovsko dvorano Ljubljanskega gradu, kjer so prostor dobili veliki lutkovni umetniki in njihovi junaki in na kateri boste spoznali najpomembnejše mejnike slovenske lutkovne zgodovine, različne lutkovne tehnike, po ogledu pa se boste lahko tudi sami preizkusili v lutkarskih veščinah, ter Grajsko gledališče, v katerem se uprizarjajo lutkotečne, po izvirniku obnovljene lutkovne predstave.

Do obeh lokacij s Krekovega trga vzdolž vzpenjače vodi tudi Lutkovna pot – umetniška postavitev z mehanično vodenimi lutkovnimi instalacijami, ki simbolno povezuje obe sodelujoči instituciji (Lutkovno gledališče Ljubljana in Ljubljanski grad). Razstavo tako povezuje z gledališko stroko ter vabi k obisku Lutkovnega muzeja, ki nagovarja široko ciljno publiko, poživlja kulturno ponudbo v prestolnici, z izobraževalno-izkustvenimi vsebinami pa vpliva tudi na razvoj kulturnega turizma. Razstavo si je mogoče ogledati tudi s pomočjo sistema avdiovodenja po Ljubljanskem gradu.

Do muzeja se s pomočjo dvigala z grajskega dvorišča povzpnemo v 1. nadstropje do muzeja. Ta ima dve nadstropji, v njem pa se nahaja tudi mini dvigalo oziroma dvižna ploščad, s katero si je možno praktično v celoti ogledati muzej. Dostopen ni le kratek mostovž ob lutki zmaja, ki pa ne vpliva na ogled ali razumevanje vsebine razstave.

Dostopno parkiriščeTakoj pred vhodom v Ljubljanski grad, del katerega je Lutkovni muzej, se nahaja invalidsko parkirno mesto.
Dostopen vhodLutkovni muzej se nahaja na Ljubljanskem gradu. Do gradu je mogoče dostopati z avtomobilom ali pa z vzpenjačo. Že takoj na začetku, pred vhodom, se nahaja dolga in dokaj strma klančina. Za vzpon do grajskega dvorišča v primeru vozička na ročni pogon potrebujete spremljevalca. Uporabniki električnih invalidskih vozičkov ne bodo imeli pretiranih težav. Iz grajskega dvorišča vodi pot preko klančine v dopustnih naklonih in tlakovane poti do vhoda v Lutkovni muzej, kjer se nahaja dvigalo za vzpon v nadstropje, kjer se ta nahaja.
Prilagojene sanitarijePrilagojene sanitarije se nahajajo na grajski ploščadi pod dvorano Palacij in v Skalni dvorani pod Grajsko kavarno. Poklicati je treba le varnostnika, ki pride po nekaj minutah in odklene vrata od toaletnih prostorov.
Dostopna kavarna ali restavracijaNa dvorišču sta kavarna in Gostilna pod gradom, ki sta dostopni. Prva preko klančine, druga je načeloma brez ovir, a je dostopen le letni vrt pod arkadami. Dostopni sta tudi restavracija in vinoteka Strelec.
Dodatna dostopna ponudbaPoleti se na gradu izvajajo razni dogodki na prostem, ki so dostopni tudi gibalno oviranim. Hkrati na gradu prirejajo tudi različna tematska vodenja, med drugim Časovni stroj, na dvorišču se odvija znameniti Kino pod zvezdami, skozi celotno leto pa je moč obiskati tudi številne razstave, a mnoga občasna razstavišča gibalno oviranim niso dostopna. Dostopni so še maketa na dvorišču, peterokotni stolp, razgledišče s spodnjega dela razglednega stolpa ter razgledna točka z novo urejene ploščadi bastije. Prav tako je dostopna trgovina s spominki.
Deloma dostopna je tudi razstava Slovenska zgodovina, saj se z dvigalom s službenega dela Gostilne na gradu lahko povzpnete v njeno zgornje nadstropje, ki obravnava zgodovino Slovenije od industrializacije ter Ilirskih provinc dalje. Do tja vam pomaga priti informator razstave. Na delu razstave so tudi ekrani, ki so posebej prilagojeni in višinsko dostopni gostom na invalidskih vozičkih.
Dostopne sprehajalne potiPoti grajskega dvorišča so makadamske, lesene ali deloma tlakovane, vendar lahko prevozne, zaradi večjih naklonov pa je potrebna pomoč spremljevalca. 

ZA VEČ INFORMACIJ

Kako do nas

Dodatna ponudba

Mnoge plati najbolj znanega gradu na Slovenskem.

Ljubljanski grad je zagotovo ena najbolj popularnih ljubljanskih in državnih turističnih destinacij. V letu pred začetkom epidemije koronavirusa, ga je v letu 2019 obiskalo preko 1,3 milijona ljudi, z tirno vzpenjačo pa se je zapeljalo skoraj 600.000 ljudi. Število obiskovalcev pa je zagotovo še večje, saj so številni na grad prišli peš in si ogledali zgolj njegove brezplačne vsebine. Notranje dvorišče, ki nudi največ stalnega in občasnega programa, je dostopno, hkrati z njim tudi gostinski objekti, medtem ko razstavišča niso v celoti. Gibalno oviranim je delno dostopen tudi peterokotni stolp, ki je bil v preteklosti glavni vhod v ljubljanski grad.

Deloma dostopna je tudi razstava Slovenska zgodovina, ki v zgornjem nadstropju obravnava zgodovino Slovenije od industrializacije ter Ilirskih provinc dalje. Na delu razstave so tudi ekrani, ki so posebej prilagojeni in višinsko dostopni gostom na invalidskih vozičkih.

Novo urejena je tudi razgledna ploščad z bastije, ki omogoča dober razgled na staro jedro Ljubljane tistim, ki se ne morejo povzpeti na stolp. Vsekakor pa je zaradi vzpona poti nanjo tudi tu potreben spremljevalec.

Z ene izmed makadamskih poti, ki vodijo od vhoda v grad, je pred grajskim drevoredom dostopen tudi spomenik kmečkim uporom ter del poti do Šanc. Sredi tridesetih let je Šance – mestno trdnjavo iz 16. stoletja, ki so bile skupaj s stolpom Padav najskrajnejša točka grajske obrambe – prezidal znameniti ljubljanski arhitekt Jože Plečnik. Dodal ji je nove osi, predrl jo je z novimi arkadami in odprtinami. S tem je ustvaril nove zanimive poglede na mesto pod Grajskim gričem. Uporabil je poceni elemente, kot so betonske cevi kanalizacije za ograjo, za stopnice je predvidel betonske kvadre, kamnite oporne bloke je podprl z delčki rdeče opeke in uporabil preproste železne profile za ograjo. Z obnovo Šanc je povezal tudi mrežo sprehajalnih poti vse do bližnjega Orlovega vrha ter kostanjev drevored iz leta 1905, ki so ga zasadili vzdolž obzidja.

Sámo grajsko stavbo pa je med italijansko okupacijo preurejal Plečnikov učenec in mestni arhitekt Boris Kobe, seveda pod budnim profesorjevim očesom. Po Plečnikovih načrtih je deloma uresničil zasnovo današnjega vhoda na grad in arkad na grajskem dvorišču.

Razgledni stolp, Virtualni grad, razgledna terasa ob vhodu, razstava Slovenska zgodovina ter večina občasnih razstavišč, kaznilnica ter kapela niso dostopni. Tam se namreč nahajajo stopnišča.