Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Dostopno parkirišče

Dostopni vhodi in prehodi

Dostopna gostinska ponudba

Prilagojene sanitarije

Dodatna dostopna ponudba

Dostopne sprehajalne poti

Mnoge plati najbolj znanega gradu na Slovenskem.

Ljubljanski grad je zagotovo ena najbolj popularnih ljubljanskih in državnih turističnih destinacij. V letu pred začetkom epidemije koronavirusa, ga je v letu 2019 obiskalo preko 1,3 milijona ljudi, z tirno vzpenjačo pa se je zapeljalo skoraj 600.000 ljudi. Število obiskovalcev pa je zagotovo še večje, saj so številni na grad prišli peš in si ogledali zgolj njegove brezplačne vsebine.

Ljubljanski grič je bil naseljen že v času antike. Na njem so bivali Kelti, pozneje pa so Rimljani na njem imeli vojaško postojanko in tempelj. V času srednjega veka je bil prvi grad zgrajen že skoraj pred 1000 leti, staro leseno poslopje pa je v 15. stoletju zamenjal grad, ki ga je zgradil habsburški cesar Friderik III. Takšnega, z nekaterimi dograditvami (kot je npr. grajski stolp), poznamo vse do današnjih dni. V času Habsburžanov so ljudje grad poseljevali, pozneje pa so na njem bili tudi zapori.

Ob krajšem francoskem zavzetju v 19. stoletju sta v obdobju Ilirskih provinc na gradu delovala sodišče in vojaška bolnišnica. V začetku 20. stoletja je grad od dežele Kranjske odkupil znameniti župan Ivan Hribar in od tedaj je bil v lasti mesta Ljubljana (v okviru Avstro-Ogrske, Jugoslavije in Republike Slovenije). Po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo (2004) so se na njem začela tudi obsežna dela, ki so ga še bolje približala domačemu in tujemu obiskovalcu.

Tako je bila leta 2006 zgrajena tirna vzpenjača, ki Ljubljanski grad povezuje s Krekovega trga. Dostopna je tudi gibalno oviranim in predstavlja najenostavnejši način za obisk enega izmed glavnih simbolov Ljubljane. Vožnja v vzpenjačo je za osebe s statusom invalida brezplačna. Po prihodu na grad z vzpenjačo se z dvigalom povzpnete v zgornje nadstropje in prispete na glavno grajsko dvorišče.

Dostopno parkiriščeTakoj pred vhodom v grad se nahaja invalidsko parkirno mesto.
Dostopen vhodDo gradu je mogoče dostopati z avtomobilom ali pa z vzpenjačo. Že takoj na začetku, pred vhodom, se nahaja dolga in dokaj strma klančina. Za vzpon do grajskega dvorišča v primeru vozička na ročni pogon potrebujete spremljevalca. Uporabniki električnih invalidskih vozičkov ne bodo imeli pretiranih težav. Iz grajskega dvorišča vodi pot preko klančin v dopustnih naklonih in tlakovanih poti do različnih razstavišč in drugih objektov, nekateri so dostopni tudi z dvigalom.
Prilagojene sanitarijePrilagojene sanitarije se nahajajo na grajski ploščadi pod dvorano Palacij in v Skalni dvorani pod Grajsko kavarno. Poklicati je treba le varnostnika, ki pride po nekaj minutah in odklene vrata od toaletnih prostorov.
Dostopna kavarna ali restavracijaNa dvorišču sta kavarna in Gostilna pod gradom, ki sta dostopni. Prva preko klančine, druga je načeloma brez ovir, a je dostopen le letni vrt pod arkadami. Dostopni sta tudi restavracija in vinoteka Strelec.
Dodatna dostopna ponudbaPoleti se na gradu izvajajo razni dogodki na prostem, ki so dostopni tudi gibalno oviranim. Hkrati na gradu prirejajo tudi različna tematska vodenja, med drugim Časovni stroj, na dvorišču se odvija znameniti Kino pod zvezdami, skozi celotno leto pa je moč obiskati tudi številne razstave, a mnoga občasna razstavišča gibalno oviranim niso dostopna. Dostopen je Lutkovni muzej, maketa na dvorišču, peterokotni stolp, razgledišče s spodnjega dela razglednega stolpa ter razgledna točka z novo urejene ploščadi bastije. Prav tako je dostopna trgovina s spominki.
Deloma dostopna je tudi razstava Slovenska zgodovina, saj se z dvigalom s službenega dela Gostilne na gradu lahko povzpnete v njeno zgornje nadstropje, ki obravnava zgodovino Slovenije od industrializacije ter Ilirskih provinc dalje. Do tja vam pomaga priti informator razstave. Na delu razstave so tudi ekrani, ki so posebej prilagojeni in višinsko dostopni gostom na invalidskih vozičkih.
Dostopne sprehajalne potiPoti grajskega dvorišča so makadamske, lesene ali deloma tlakovane, vendar lahko prevozne, zaradi večjih naklonov pa je potrebna pomoč spremljevalca. 

ZA VEČ INFORMACIJ

Kako do nas

Dodatna ponudba

Pestro dogajanje in celoletna vsebina.

Tudi danes Ljubljanski grad obiskovalcem nudi zelo pestro vsebino. Notranje dvorišče, ki nudi največ stalnega in občasnega programa, je dostopno, hkrati z njim tudi gostinski objekti, medtem ko razstavišča niso v celoti. Gibalno oviranim je delno dostopen tudi peterokotni stolp, ki je bil v preteklosti glavni vhod v ljubljanski grad.

Dostopen je tudi Lutkovni muzej, ki je bil ustanovljen leta 2015. Do njega se s pomočjo dvigala z grajskega dvorišča povzpnemo v 1. nadstropje do muzeja. Ta ima dve nadstropji, v njem pa se nahaja tudi mini dvigalo oziroma dvižna ploščad, s katero si je možno praktično v celoti ogledati muzej. Dostopen ni le kratek mostovž ob lutki zmaja, ki pa ne vpliva na ogled ali razumevanje vsebine razstave.

Deloma dostopna je tudi razstava Slovenska zgodovina, ki v zgornjem nadstropju obravnava zgodovino Slovenije od industrializacije ter Ilirskih provinc dalje. Na delu razstave so tudi ekrani, ki so posebej prilagojeni in višinsko dostopni gostom na invalidskih vozičkih.

Novo urejena je tudi razgledna ploščad z bastije, ki omogoča dober razgled na staro jedro Ljubljane tistim, ki se ne morejo povzpeti na stolp. Vsekakor pa je zaradi vzpona poti nanjo tudi tu potreben spremljevalec.

Z ene izmed makadamskih poti, ki vodijo od vhoda v grad, je pred grajskim drevoredom dostopen tudi spomenik kmečkim uporom, iz drevoreda pa vodi pot do Šanc. Sredi tridesetih let je Šance – mestno trdnjavo iz 16. stoletja, ki so bile skupaj s stolpom Padav najskrajnejša točka grajske obrambe – prezidal znameniti ljubljanski arhitekt Jože Plečnik. Dodal ji je nove osi, predrl jo je z novimi arkadami in odprtinami. S tem je ustvaril nove zanimive poglede na mesto pod Grajskim gričem. Uporabil je poceni elemente, kot so betonske cevi kanalizacije za ograjo, za stopnice je predvidel betonske kvadre, kamnite oporne bloke je podprl z delčki rdeče opeke in uporabil preproste železne profile za ograjo. Z obnovo Šanc je povezal tudi mrežo sprehajalnih poti vse do bližnjega Orlovega vrha ter kostanjev drevored iz leta 1905, ki so ga zasadili vzdolž obzidja.

Sámo grajsko stavbo pa je med italijansko okupacijo preurejal Plečnikov učenec in mestni arhitekt Boris Kobe, seveda pod budnim profesorjevim očesom. Po Plečnikovih načrtih je deloma uresničil zasnovo današnjega vhoda na grad in arkad na grajskem dvorišču.

Razgledni stolp, Virtualni grad, razgledna terasa ob vhodu, razstava Slovenska zgodovina ter večina občasnih razstavišč, kaznilnica ter kapela niso dostopni. Tam se namreč nahajajo stopnišča.