Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Čustvena inteligenca na delovnem mestu

Čustvena inteligenca
Vir: Pixabay.

Čustvena inteligenca na delovnem mestu

Na delovnem mestu preživimo večino svojega časa, zato je pomembno, da se tam dobro počutimo. Pri delu srečujemo ljudi, ki imajo raznolike osebnostne lastnosti, se soočajo s številnimi izzivi in osebnimi težavami. Čustvena inteligenca je pomemben dejavnik pri prilagajanju svojega načina delovanja v odnosu z drugimi. Če torej želimo dobre medsebojne odnose, se moramo potruditi tudi za svoj osebni razvoj. Če posameznik nima razvite čustvene inteligence, se ni sposoben vživeti v čustva drugih, kar pomeni, da ima pomanjkanje empatije. Nerazumevanje drugega lahko negativno vpliva na komunikacijo in medsebojne odnose med zaposlenimi, sodelavci, nadrejenimi. V našem primeru med uporabnikom osebne asistence in asistentom, med njegovimi družinskimi člani ali med osebnimi asistenti, ki sodelujejo med seboj.

Razvoj posameznikove čustvene inteligence se ne odraža le v kakovosti njegovih odnosov, temveč tudi v motivaciji in ustvarjalnosti na delovnem mestu. Čustva in čustvena inteligenca ne zadeva zgolj posameznika, temveč tudi delovno organizacijo in posledično širše okolje.

Kaj torej je čustvena inteligenca?

Opredelimo jo kot skupek lastnosti, ki pripomorejo k motiviranju, načrtovanju, uporabi čustev pri uresničevanju ciljev v življenju in omogočanju predelovanja emocionalnih informacij. Čustvena inteligenca je sposobnost posameznikov, da prepoznajo svoja čustva in čustva drugih, razločijo med različnimi občutki in jih ustrezno označijo, uporabijo čustvene informacije za usmerjanje mišljenja in vedenja ter upravljajo in/ali prilagodijo čustva tako, da se prilagodijo okolju ali cilju. Čustveno inteligentnost sestavljajo človekove čustvene potrebe, pobude, vrednote, vedenje.

Lastnosti, kot so odgovornost, družabnost, dobronamernost, krepijo odnose, medtem ko sebičnost, negativna naravnanost, zahrbtnost, sovražnost slabijo odnose in v njih delajo nepotrebno in nemalokrat nepopravljivo škodo. Lahko smo zelo inteligentni, imamo dobro izobrazbo, delovne izkušnje, veselje do dela in vendar bomo v službi doživeli neuspeh, če po čustveni inteligentnosti ne bomo ustrezali delovnemu mestu.

Čustveno inteligenco imenujemo tudi socialna inteligenca. Ta kaže na razvoj socialnih veščin, kot so: dobra komunikacija, toleranca, razvita perspektiva, učinkovito reševanje konfliktov, sodelovanje in pomoč, občutek povezanosti, timsko delo, ipd,…

Iq +eq = success
IQ +EQ = success oziroma inteligenčni kvocient + čustvena inteligenca = uspeh. Vir: Pixabay.

Kako prepoznamo, da smo čustveno inteligentni?

Daniel Goleman, psiholog in pisec uspešnic s tega področja, definira pet sestavin čustvene inteligence:

  1. samozavedanje
  2. samoobvladovanje
  3. motiviranost
  4. socialne veščine
  5. empatija

To se le nekatere od značilnosti, ki kažejo na dobro razvito čustveno inteligenco: iskreno nas zanimajo drugi ljudje, smo dobri pri vodenju in usmerjanju drugih, poznamo svoje dobre in slabe plati, spodobni smo se osredotočiti, ko se počutimo prizadete, natanko vemo, zakaj, dobro shajamo z večino ljudi, stremimo za tem, da smo dober, moralen človek, vzamemo si čas za pomoč drugim, ob padcu, se hitro poberemo, dobro presojamo značaje ljudi, prepoznamo razpoloženje drugih, zaupamo svojemu šestemu čutu, vemo, kdaj reči ne.

Kot vsaka druga veščina se tudi čustvena inteligenca lahko razvija in raste. Pogoj za to je delo na sebi, kar pa zahteva prakso. Opazovanje in upravljanje naših stališč, čustev in obnašanja v spreminjajočem se družbenem kontekstu je zato stalen in neizogiben proces, če želimo v službi in zasebnem življenju dobro delovati.

Nekaj smernic za učenje čustvene inteligence:

  • Pogosto se vprašaj, kako se počutiš – če občutiš cel niz različnih čustev, jih analiziraj in jih razvrsti.
  • Za svoje občutke ne išči le zunanjih vzrokov.
  • Nauči se vnaprej predvideti svoje reakcije na določene dogodke.
  • Ne umikaj se kritiki – raje, kot da napadaš nazaj ali da se umakneš, se zahvali za iskrenost poskušaj izvleči ven nekaj pozitivnega.
  • Ko se ti pripeti kaj neprijetnega in misliš, da bo konec sveta, raje razmisli, ali je tvoja težava res tako zelo resna.

Pomembno je, da vemo, da se celo življenje učimo in razvijamo, ter da se tudi čustvena inteligenca razvija z našim razvojem in rastjo. Kot bi rekel glavni junak Dino: “Svakoga dana u svakom pogledu sve više napredujem” *(»Vsak dan, v vsakem pogledu, vse bolj napredujem«) Sjećaš li se, Dolly Bell?, Emir Kusturica, 1981.

K večji čustveni inteligenci lahko pripomore tudi čuječnost.

Nazaj