Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Avtizem: ključne informacije

V vrsto urejeni avtomobili
Vir: Car photo created by kues1 – www.freepik.com.

V Zavodu Brez ovir za naše uporabnike in osebne asistente redno pripravljamo zanimiva in poučna predavanja o različnih situacijah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu in v svojih življenjih. Predavanja so glede na trenutno epidemiološko situacijo izvedena na daljavo, preko spletne aplikacije. Na tokratnem predavanju nam je dr. med. Marta Macedoni-Lukšič, ustanovna direktorica Inštituta za avtizem in sorodne motnje, predstavila avtistično motnjo. Avtizem je opredeljen kot razvojno-nevrološka motnja, ki pomembno vpliva na posameznikovo komunikacijo, povezovanje z drugimi ljudmi in na razumevanje sveta. Pri otrocih se odraža na vseh področjih razvoja, navadno vpliva tudi na učno uspešnost, samostojnost, doseganje neodvisnosti ter na vključevanje v družbeno življenje. Je motnja, ki traja celo življenje. Z zgodnjo in dovolj intenzivno obravnavo lahko pomagamo takim osebam na najpomembnejših življenjskih področjih.

Gre za več kot 1% populacije, pri čemer je diagnosticiranih več moških kot žensk, kar pa je manj izrazito v odrasli dobi. Med vsemi razvojnimi motnjami je avtizem v v zadnjih letih v največjem porastu, k čemur je prispeval predvsem spremenjeni diagnostični kriteriji od 90. let dalje, ki vključuje tudi blažje oblike, ki prej niso bile zajete. Gre za zelo raznoliko skupino, v grobem pa lahko rečemo, da so osebe z avtizmom v svojem prilagajanju in komunikaciji drugačne od svojih vrstnikov, zato potrebujejo ljudje okoli njih specifična znanja za uporabo posebnih strategij/ načinov dela z njimi. Tekom predavanja so bile predstavljene omenjene značilnosti oseb z avtizmom ter področja, na katerih potrebujejo podporo v vsakdanjem življenju.

Pri tej raziskavi so bili zajeti primeri iz Združenih držav Amerike. Vir: Eubulides.

Med posebnosti na ravni vedenja spadajo: primanjkljaji na področju socialne komunikacije in interakcije ter prisotnost ponavljajočih se in stereotipnih vedenj, aktivnosti in interesov, pri čemer so posamezniki lahko nadpovprečno inteligentni ljudje. Osebe z avtizmom lahko dobro komunicirajo, a je komunikacija na splošno vedno povezana tudi z vzpostavljanjem odnosov drug z drugim, tu pa tega v socialnem smislu ni. Velikokrat so zelo usmerjeni na izjemno ozka področja interesov, kjer so lahko zares genialni, medtem ko na drugih področjih, kjer tega interesa ni, uspešnost pada. Značilni so tudi šibka čustvena kontrola in koncentracija, trd, krčevit in formalen govor (že otroci govorijo knjižno), šibko razumevanje prenesenega pomena in humorja ter direktna, enosmerna komunikacija. Hkrati je lahko neizrazita tudi mimika obraza, pojavljajo se zakrčenost, slab očesni stik, poseben ritem govora, nerazumevanje na drugi strani, saj se ob komunikaciji pojavi čuden občutek. Diskrepanca med besedami in nebesedno komunikacijo v pogovoru je lahko velika, primer: so jezni, a se smejijo. Značilne so lahko tudi izrazita pasivnost in odvisnost od spodbud, sposobnost vživljanja v druge, ki je izrazito šibka, posebno izražanje. Je pa postala sicer ta okrnjena socialna zavest tudi nasploh težava sodobne družbe, obremenjene z narcisoidnostjo in tehnologijo, in se je v veliki meri začela razkrajati.

Gibalno področje je pri osebah z avtizmom praviloma najmočnejše, a se lahko pojavljajo stereotipni gibi, tiki, prihaja lahko do razvojne motnje koordinacije, ravnotežnostne kontrole, šibke grafomotorike, motnje v senzorni integraciji, hiper- ali hipo- občutljivosti na dražljaje, ki je prisotna v več kot 90%. Pogosta je npr. na zvok, svetlobo, okuse in vonje, prihaja lahko tudi do preference do določenega položaja glave v prostoru, osebe z avtistično motnjo so lahko posebno rade npr. na gugalnici ali trampolinu, da dobijo take dražljaje, kjer so sicer manj občutljive. Kjer pa so bolj občutljive, se takim dražljajem izogibajo; ti lahko dosežejo tudi visok prag bolečine, zato se jim izogibajmo. Senzorna občutljivost je v ospredju njihovih težav, kar je v današnjem času precej težavno, saj je gostota dražljajev povsod zelo velika; podjetja skušajo kupce pritegniti marketinško s čim več impulzi, prav tako trgovski centri, prireditve… Osebe z avtizmom pa lahko motijo tudi povsem naravni zvoki.

Poleg naštetega se lahko predvsem pri odraslih pojavlja še kup drugih težav, npr. psihiatrična obolenja in motnje, anksiozna motnja, razpoloženjske motnje, osebnostne motnje, duševna manjrazvitost, motnja aktivnosti in pozornosti ter različne psihoze. Na žalost je podpora največja v otroški dobi, odrasli pa so velikokrat prepuščeni sami sebi, zaradi česar se pogosteje izolirajo od družbe in takrat postanejo motnje še bolj izrazite.

Svetuje se, da jim pomagamo, da se umirijo in zmanjšajo stres ter izluščijo pomen tega sveta, saj včasih niti ne razumejo povsem, kaj se okrog njih dogaja. Hkrati pa moramo razumeti tudi mi njih in jim pomagati, da postanejo neodvisni in učinkoviti v vsakodnevnem življenju, pri čemer lahko pomembno pomaga tudi osebna asistenca. K boljši vpetosti v družbo pomagajo različni vedenjski pristopi in pozitivna vedenjska podpora, učenje komunikacije in socialnih veščin pa mora potekati ves čas in v prav vseh življenjskih obdobjih, saj so tu najšibkejši. Vizualno področje je običajno njihovo najmočnejše, zato se ga veliko poslužujemo, saj je vizualna pozornost veliko večja in se z njo lažje znajdejo tudi v prostoru in času.

Pri postopku učenja prihaja lahko do naslednjih izzivov: težav pri organiziranju in zaporedju ter pri interpretaciji pomena dogodka, slabše pozornosti za pomembne dražljaje, motnje v zaznavanju dražljajev (pretirano doživljanje ali pa sploh ne). Osebe z avtizmom imajo praviloma dobre vidne sposobnosti ter slabše slušne, zato je treba metode učenja za večjo uspešnost primerno prilagoditi. Lahko imajo tudi slab občutek za čas, težave pri posploševanju ali pri razumevanju povezav med dogodki, konkretnem mišljenju, kjer določenega dogodka ne znajo povezati na splošno situacijo, odvisni so lahko od spodbud, hitro pretirano vzdraženi, pojavljajo se težave z modulacijo občutij in čustev, obsesivno-kompulzivno vedenje, težave s prehodi in pretirana anksioznost.

Za dobro medsebojno sodelovanje ustvarite okolje varnosti in zaupanja in začnite z izvajanjem skupne aktivnosti, kjer se oseba z avtizmom dobro počuti. Tako, kot vsem, pa jim veliko pomeni prijateljstvo oziroma naklonjenost ter empatija in občutek, da jih okolica razume.

Še več informacij najdete na Zvezi nevladnih organizacij za avtizem, med katerimi je tudi Inštitut za avtizem in sorodne motnje.

Predavanje je potekalo 5. maja ob 11.00.

Nazaj