Zaposlovanje invalidov: možnosti za zaposlitev

Veliko invalidov se spopada z vprašanjem brezposelnosti. Čeprav invalidi predstavljajo približno eno šestino delovno sposobnega prebivalstva, je stopnja zaposlenosti invalidnih oseb sorazmerno nizka. Zaposlovanje invalidov sicer poteka, vendar invalidi skoraj dvakrat težje dobijo zaposlitev.

Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) naj bi bilo na območju Slovenije 918.302 zaposlenih oseb, od tega je delovno aktivnih invalidov 35.278. Število zaposlenih invalidov je sicer v zadnjih letih postopoma naraščalo, vendar pa mnogo invalidov, ki si želijo delati, zaradi mnogih ovir nima veliko možnosti za zaposlitev. Pogosto bi bile njihove možnosti za zaposlitev večje, če bi imeli dostop do izobrazbe, usposabljanja ali rehabilitacije.

Večina delovno sposobnih invalidnih ljudi si želi delati, vendar jih je velikokrat strah, ker mora biti delovno mesto prilagojeno njihovem potrebam. Delovno mesto torej mora ustrezati zdravstvenemu stanju invalidne osebe, saj se zaradi delovnih nalog invalidnost ne sme poslabšati. V Mednarodni organizaciji dela ocenjujejo, da je velikokrat glavna ovira, ki preprečuje invalidom uspešno iskanje dela, ravno nedostopnost delovnih prostorov. Zato je treba tovrstne ovire načrtno odpravljati.

Zaposlovanje invalidov: odvisno od vrste invalidnosti

Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu Mednarodne organizacije dela iz leta 2002 določa in spodbuja zaposlovanje invalidov, ki imajo pravico do enakopravnega vključevanja v družbo. Obstaja več vrst invalidnosti: trajna telesna in/ali duševna prizadetost, zmanjšane umske ali psihične sposobnosti ali težave z duševnim zdravjem. Oseba je lahko invalidna od rojstva ali pa je invalidnost nastala v otroštvu oz. kasneje v življenju, denimo med izobraževanjem ali v času zaposlitve. Invalidnost lahko malo ali pa po drugi strani močno vpliva na njihovo zmožnost za delo in sodelovanje v družbi.

Invalidnost se sicer deli v tri kategorije: najtežja je prva kategorija – oseba s statusom invalida prve stopnje dela ni zmožna opravljati. Oseba, ki je invalidna glede na tretjo stopnjo, pa je delo zmožna opravljati v prilagojenem obsegu, vendar najmanj štiri ure dnevno. Na državni ravni se že leta namenja veliko pozornosti spodbujanju zaposlovanja invalidov. Na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) je v veljavi zahteva po kvoti zaposlenih invalidov v podjetjih, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev.

Zaposlitev v običajnem delovnem okolju

Enakopravnejše vključevanje invalidov na trg dela torej določa Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), ki podrobneje ureja to področje. Sistem invalidskih kvot in zavezanost delodajalcev k izpolnjevanju teh, če delodajalci zaposlujejo najmanj 20 delavcev, je vsekakor pomemben korak k spodbujanju zaposlovanja invalidov. Vsi večji delodajalci tako morajo zaposliti invalide, saj v nasprotnem primeru plačajo denarni prispevek v Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, razen če sklenejo pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom.

Delodajalci, ki predpisano kvoto zaposlenih invalidov presegajo, pa so za vsakega invalida nad kvoto nagrajeni. Za zaposlitev osebe s statusom invalida imajo delodajalci določene zakonske ugodnosti, med drugim davčne olajšave; poleg tega pa so jim na voljo naslednje spodbude, namenjene odpravljanju nedostopnosti delovnega okolja in podobnih ovir:

• denarna nagrada za preseganje kvote,
• oprostitev plačila prispevkov,
• subvencija plač,
• plačilo stroškov prilagoditve delovnega mesta,
• plačilo stroškov podpornih storitev,
• plačilo stroškov prilagoditve vozil.

Invalidska podjetja in zaposlitveni centri

Težji invalidi, ki se v običajnem delovnem okolju ne morejo zaposliti, se lahko zaposlijo v invalidskih podjetjih ali zaposlitvenih centrih. Tovrstna socialna podjetja so deležna občutnih finančnih olajšav in bonitet, če je tam zaposlenih vsaj 40 % invalidov. Po zadnjih podatkih iz Registra invalidskih podjetij je bilo v Sloveniji 158 invalidskih podjetij. Ta prejemajo od države mesečno subvencijo za vsakega zaposlenega invalida, prispevki za zavarovanja pa ostanejo podjetju za njegov razvoj. Invalidi imajo poleg omenjenih možnosti tudi pravico do zaposlitvene rehabilitacije, ki je namenjena usposabljanju na delovnem mestu.