Smernice za delo v poletni vročini

Poletna vročina lahko močno vpliva na varnost in zdravje zaposlenih, še posebej tistih, ki delajo na terenu ali v neposrednem stiku z ljudmi. V tem času je nujno, da zaposleni poznajo in upoštevajo ukrepe za zaščito zdravja pri delu v poletni vročini.

Inšpektorat RS za delo ter sektor za varnost in zdravje pri delu sta v sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) pripravila smernice, ki jih priporočamo tudi našim zaposlenim. Ti ukrepi so ključni za zaščito tako zaposlenih osebnih asistentov kot tudi uporabnikov osebne asistence.

Delo v vročem okolju namreč lahko povzroči toplotni stres, kar poveča tveganje za resne zdravstvene težave – med njimi so vročinska izčrpanost, sončarica in toplotni udar. Posebej ogrožene so osebe s kroničnimi boleznimi, starejši ter tisti, ki jemljejo določena zdravila – torej pogosto tudi uporabniki osebne asistence. Zato morajo biti osebni asistenti še posebej pozorni tako nase kot na ljudi, ki jih spremljajo.

Omejevanje časa, preživetega v vročini

Eden od osnovnih ukrepov za zaščito pred vročino je prilagoditev delovnega časa. Delo, ki ga je možno opraviti v zgodnjih jutranjih ali poznejših večernih urah, naj se ne opravlja v času največje vročine, torej med 11. in 17. uro. V primeru osebne asistence to pomeni, da se lahko določene zunanje aktivnosti ali spremstva prestavijo na hladnejši del dneva, kadar je to izvedljivo in seveda v dogovoru z uporabnikom. Če se uporabnik osebne asistence npr. odloči za izlet, naj se destinacija in način prevoza izbereta premišljeno, s čim manj izpostavljenosti soncu in vročini. Pomembno je imeti tudi pogostejše odmore v senci ali klimatiziranih prostorih.

Zagotavljanje ustrezne hidracije

Poskrbite za zadostni vnos tekočin, oskrbite se s hladnimi napitki. Priporočljivo je pitje vode v manjših količinah na vsakih 15–20 minut, tudi če oseba ne občuti žeje. Osebni asistenti pa morajo poskrbeti tudi, da njihovi uporabniki prejmejo dovolj tekočine, zlasti če gre za osebe, ki težje izražajo svoje potrebe. Ne pijte alkoholnih pijač, izogibajte se slani prehrani in začimbam.

Primerna oblačila in zaščita pred soncem

Pri delu na prostem naj bodo oblačila lahka, zračna in svetlih barv. Pokrivala za glavo ter sončna očala so tako rekoč obvezna praksa, prav tako uporaba sončnih krem z visokim zaščitnim faktorjem. V notranjih prostorih je priporočljiva uporaba ventilatorjev ali klimatskih naprav, če so na voljo. Kjer to ni mogoče, naj se prostori pogosto zračijo. Pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da naj temperatura zraka v delovnem prostoru ne bo za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature.

Prepoznavanje simptomov

Pomembno je, da so osebni asistenti tudi ustrezno informirani o tveganjih dela v vročini in znajo prepoznati znake toplotne izčrpanosti ali toplotnega udara – tako pri sebi kot pri uporabnikih. Znaki vključujejo omotico, slabost, zmedenost, hitro bitje srca, glavobol in vročo kožo brez potenja. V takih primerih je nujno takojšnje ukrepanje – ohlajanje osebe, hidracija in po potrebi klic reševalcev.

Uporabniki osebne asistence pogosto sodijo med ranljivejše skupine, zato je še toliko pomembneje, da se njihovo počutje redno spremlja. Z upoštevanjem smernic in pravočasnim ukrepanjem lahko znatno zmanjšamo tveganje za zdravje. Tako osebni asistenti kot uporabniki morajo sodelovati in si deliti odgovornost za varnost in dobro počutje v poletnih mesecih.