Muzej, galerija in rokodelstvo pod eno streho.

Rokodelski center Ribnica pod svojim okriljem združuje tri že uveljavljene dejavnosti: muzej, galerijo in trgovino, ter novo dejavnost, ki prav tako izvira iz ribniške tradicije, rokodelstvo. Ponudba zavoda je zato bogata in raznovrstna ter primerna za različne ciljne skupine, tako za predšolske in šolske skupine kot tudi za ostale obiskovalce, raziskovalce, radovedneže in ustvarjalce.

Rokodelski center Ribnica je v celoti prilagojen gibalno oviranim.

V Rokodelskem centru  boste našli različne  vrste razstav, ki se nahajajo v treh etažah. Naučite pa se lahko tudi nekaterih starih rokodelskih veščin pod vodstvom izkušenega rokodelca. V primeru najavljenih skupin gibalno oviranih se lahko dogovorite, da razne razstave oz. delavnice iz Gradu Ribnica prestavijo v muzej. Grad zaradi stopnic žal ni dostopen gibalno oviranim.

V Rokodelskem centru je na ogled tudi razstava, ki prikazuje sodobno produkcijo suhe robe in lončarstva ter drugo rokodelstvo na tem območju. Izdelke obeh domačih ribniških obrti lahko najdete tudi v Muzejski trgovini Rokodelskega centra. V stavbi Rokodelskega centra pa je tudi konferenčna dvorana, ki jo lahko najamete za razna srečanja, predavanja ali izobraževanja.

ZA VEČ INFORMACIJ

Kako do nas

Dodatna ponudba

Dežela domačih obrti.

Prepoznavni domači obrti Ribniške doline sta suhorobarstvo in lončarstvo, ki imata v teh krajih večstoletno tradicijo. Izdelovanje »Ribniške suhe robe« sodi med najstarejše, hkrati pa zelo svojevrstne domače obrti. Tesna povezanost prebivalcev z naravo, bogastvo gozdov in iznajdljivost domačinov, je pripomogla k nastanku in razvoju obrti, kot jo poznamo še danes.

Preprosti izdelki za domačo uporabo so prestopili domači prag, ko je prebivalcem Kočevskega in Ribniške doline avstrijski cesar Friderik III. izdal krošnjarski patent, ki je omogočal pravico prostega trgovanja z domačimi izdelki. Cesar je dovoljenje izdal z namenom, da bi revnejšemu prebivalstvu omogočil dodaten vir zaslužka. To pravico so najbolj izkoristili prav prebivalci ribniškega in kočevskega območja ter tako suho robo in lončene izdelke ponesli v svet.

Nenehno prilagajanje trgu, novim tehnologijam in razvijanje novih izdelkov je ribniško suho robo pripeljalo do kvalitetnih in uporabnih izdelkov, saj tradicija ostaja in Ribničani gredo še danes s ponosom v svet. Za ohranitev tradicije suhe robe in večjo prepoznavnost na trgu je suhorobarsko območje leta 2004 pridobilo geografsko označbo z imenom »Ribniška suha roba« ter s tem zaščitilo rokodelce in njihove izdelke. Rokodelci so še danes aktivni v vseh enajstih suhorobarskih panogah, ki so: obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo, posodarstvo, orodjarstvo, pletarstvo, žličarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, zobotrebčarstvo in spominkarstvo.

Lončarska obrt je prisotna predvsem na jugu Ribniške doline, v Prigorici in Dolenji vasi, v t.i. Lončariji. Najbolj znan lončarski izdelek je ribniška piščal ali »konjiček, ki v riti piska«.

Za ohranjanje, izobraževanje in promocijo suhe robe in lončarstva skrbi Javni zavod Rokodelski center Ribnica, zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost. Obiskovalcem ponujajo zanimiv prikaz izdelovanja suhe robe in lončarstva, pri katerem vas domači rokodelci popeljejo skozi čaroben proces nastajanja lesenih in glinenih izdelkov. Po predhodnem dogovoru vam ponujajo tudi nepozabno doživetje-rokodelske delavnice, saj lahko pod vodstvom mentorja – rokodelca sami oblikujete izdelek domače obrti. V pletarski in lončarski šoli pa izobražujejo nove generacije pletarjev in lončarjev.