Najpogostejše napake pri urejanju dostopnosti in kako jih odpraviti
Dostopnost prostora ni le kljukica na načrtu – temveč ključna življenjska potreba številnih ljudi. V praksi pa še vedno pogosto opažamo napačne ali površne rešitve, ki osebam z oviranostmi ne pomagajo, temveč jih dodatno zmedejo ali celo ogrozijo njihovo varnost.
Dostopnost je večplastna in vključuje fizične, senzorične, informacijske ter komunikacijske vidike. Ko govorimo o dostopnem okolju, ne mislimo zgolj na rampe in dvigala, temveč tudi na jasno signalizacijo, logično razporeditev poti, primerne površine, akustiko, svetlobo in predvsem – uporabniško izkušnjo. Pristop, ki upošteva potrebe vseh, je družbeno odgovoren in vključujoč. Žal pa se na terenu še vedno pogosto srečujemo z napakami, ki izvirajo iz nepoznavanja, površnosti ali pomanjkanja sodelovanja s ciljnimi uporabniki. Da bi se temu izognili, je pomembno prepoznati najpogostejše napake in se jih naučiti odpravljati že v fazi načrtovanja, urejanja ali obnove prostora.
1. Klančina ≠ dostopnost
Ena najpogostejših napak je napačna izvedba klančin. V želji po hitri rešitvi izvajalci pogosto namestijo prestrme rampe, ki so za uporabnike invalidskih vozičkov nevarne ali celo neuporabne. Pogosto manjkajo tudi robni pasovi, varovala ali nedrseče površine.
Rešitev: upoštevati je treba predpisane naklone – največ 6 % za dolžino do 9 m, v notranjih prostorih pa celo manj. Površina mora biti protizdrsna, rob klančine jasno označen, robni pasovi pa visoki vsaj 5 cm.
2. Dostop ni enak vključenosti
Vhod brez stopnice je lahko fizično dostopen, a če je namenjen zgolj “stranskim obiskovalcem”, ki morajo zvoniti na poseben zvonec ali čakati na spremstvo, to ni vključujoča rešitev. Uporabnik se tako že ob vstopu počuti kot izjema, ne kot enakopraven del prostora.
Rešitev: cilj naj bo univerzalna dostopnost – enoten vhod za vse, brez posebnih protokolov. Če to ni mogoče, pa naj bodo alternativni vhodi jasno označeni, vedno odprti in enako dostopni kot glavni.
3. Taktilne oznake brez logike ali konteksta
Talne taktilne oznake za slepe in slabovidne se v urbano okolje pogosto nameščajo napačno, ker izvajalci ne upoštevajo vseh zakonodajnih predpisov in standardov. Primeri slabe prakse vključujejo taktilne poti, ki vodijo naravnost v zid, ali opozorilne oznake, ki niso povezane z dejanskimi nevarnostmi. Takšne napake ne le zmedejo uporabnike, ampak tudi zmanjšujejo zaupanje v sistem oznak.
Rešitev: taktilne oznake morajo biti del premišljene navigacije. Vodilne črte naj vodijo od pomembne točke A do B – recimo od vhoda do recepcije. Opozorilne oznake naj bodo ob stopnicah, prehodih, dvigalih ipd. Načrtovanje naj vključuje tudi sodelovanje z dejanskimi uporabniki.
4. Nevidna (ali neberljiva) signalizacija
Vizualna komunikacija v prostoru pogosto zanemari osebe z zmanjšanim vidom ali kognitivnimi oviranostmi. Označbe, ki so premajhne, brez kontrasta ali nameščene previsoko, niso v pomoč nikomur. Podobno velja za preveč kompleksne simbole in pomanjkanje enostavne ikonografije.
Rešitev: uporabljajmo kontrastne barve, velike črke in enostavne piktograme. Pomembne informacije naj bodo nameščene na višini oči uporabnikov (vključno s tistimi na vozičkih). Besedilo naj bo kratko, jasno in enostavno razumljivo, uporabljajmo napise v brajici.
5. Ignoriranje akustike in tišine
Osebe s senzoričnimi motnjami, z avtizmom ali z motnjami sluha se pogosto srečujejo z akustičnim kaosom v javnih prostorih. Pomanjkanje akustične absorpcije, odmevajoči prostori in nejasna zvočna signalizacija otežujejo orientacijo in povzročajo stres.
Rešitev: uporabimo akustične obloge, zmanjšajmo hrup, namestimo slušne zanke in uvedimo jasno strukturirano zvočno signalizacijo (na primer v javnem prometu).
Kako naprej?
Napake pri urejanju dostopnosti največkrat izvirajo iz neznanja, pomanjkanja izkušenj ali površnega pristopa. Dobro je, da se pri zasnovi prostorov ali izdelavi oznak vključijo strokovnjaki za dostopnost – še bolje pa, če priložnost za testiranje dobijo tudi dejanski uporabniki. Samo tako bomo ustvarili prostore, ki ne bodo le »dostopni«, temveč resnično prijazni in varni za vse.
V Zavodu Brez ovir in TaktilPro v svoje projekte vključujemo uporabnike, testiramo v praksi in gradimo dostopnost, ki ima smisel.
📧 Kontakt: info@taktilpro.si
📞 Telefon: 01 620 84 03 ali 070 463 316