Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Multipla skleroza: bolezen mladih

Vir: Sewcream.

Multipla skleroza je kronična, vnetna avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, ki močno vpliva na kakovost življenja. Za to boleznijo največkrat zbolijo ljudje v aktivni dobi življenja, med 20. in 40. letom starosti, le 10 % bolnikov zboli po 50. letu. Pri multipli sklerozi gre za propadanje ovojnice živčnih vlaken, bolezen je običajno neozdravljiva, bolnikom pa so na voljo zdravila za upočasnitev bolezni in lajšanje težav, ki spremljajo multiplo sklerozo. Stanje se sicer lahko po zagonu bolezni nekoliko popravi, vendar ni nikoli več enako, kot je bilo pred začetkom bolezni, kronična bolezen pa je izziv, pri katerem je potrebna prilagoditev vseh družinskih članov ter ostalih ljudi v okolici. Vsekakor je pri upočasnitvi bolezni in za zmanjšanje negativnega vpliva bolezni na kakovost življenja obolelih ključna tudi osebna asistenca. Vzrok za pojav multiple skleroze zaenkrat ni znan. Na njeno pojavnost lahko vplivajo dejavniki iz okolja, kot so npr. vsebnost vitamina D, okužba z različnimi virusi in še drugi dejavniki. Epidemiološke raziskave so pokazale, da je tveganje za razvoj multiple skleroze v populaciji 0,3-odstotno in se poveča na 5 %, če ima bolezen sorodnik v 1. kolenu, in na 30% pri enojajčnih dvojčkih. Multipla skleroza se pogosteje pojavlja pri ženskah, saj ženske zbolevajo približno trikrat pogosteje kot moški. Naraščanje in obolevanje bolnikov za multiplo sklerozo je odvisno tudi od geografske širine in narašča z oddaljenostjo od ekvatorja.

Mlada invalidka
Multipla skleroza je najbolj prisotna med mladimi. Vir: Woman photo created by freepik – www.freepik.com.

Multipla skleroza: simptomi bolezni

Simptomi bolezni so zelo raznoliki in odvisni od mesta nastanka okvar. Med najpogostejše simptome spadajo: slaba koordinacija, motnje vida, težave s spominom in koncentracijo, mravljinčenje, spolne težave, utrujenost, bolečine, epileptični napadi, bruhanje, slabosti in vrtoglavica ter naglušnost. Značilni simptomi multiple skleroze so tudi ohromitve (pareza) enega ali več udov, meglen in nejasen vid, dvojne slike, vrtoglavice, motnje mokrenja, 14–23 % bolnikov utrpi vnetje vidnega živca, ki se začne z nenadno delno ali popolno izgubo vida ter bolečino ob premikanju očesa. Pogosta so mravljinčenja, ki potujejo od stopal proti stegnom ali od dlani proti ramenskemu obroču. Lahko pride do elektriziranja vzdolž hrbtenice ob predklonu glave. Klinični simptomi so odvisni od mesta spremembe ali plaka. Multipla skleroza je eden izmed najpogostejših vzrokov za invalidnost med mladimi osebami.

1. Kognitivne spremembe:

Bolniki z multiplo sklerozo pogosto tožijo nad težavami s spominom, iskanjem besed, zbranostjo ali sledenjem vsebini pogovora. Vse to so simptomi kognitivnih motenj, ki so, prav tako kot telesna oviranost, pomemben znak multiple skleroze. Kognitivne motnje so prisotne pri 50 do 65 odstotkih bolnikov z multiplo sklerozo in se lahko pojavijo kadarkoli v poteku bolezni. Pri vsakem bolniku se kažejo na svojstven način. Čeprav so večinoma blago do zmerno izražene, pomembno vplivajo na življenje bolnikov, saj jih ovirajo pri gospodinjskih opravilih, študiju, delovnih obveznostih in socialnih stikih. Da bi lahko kognitivne motnje pri multipli sklerozi učinkovito obvladali, morajo biti bolniki z njimi ustrezno seznanjeni. Seznanjenost s kognitivnimi motnjami pa je pomembna tudi za vse, ki prihajajo s takimi bolniki v stik, saj so neprepoznane kognitivne motnje pogost vir nerazumevanja in konfliktov tako na delovnem mestu kot tudi v domačem okolju.

2. Osebnostne in vedenjske spremembe:  

Določene zdravstvene težave in bolezni lahko zelo vplivajo na osebnost in jo tako spremenijo, da se začne posameznik vesti povsem drugače. Bolezen povsem spremeni njegov karakter in velikokrat se zgodi, da ljudje rečejo, da nekoga ne prepoznajo več. Bolezen lahko spremeni način življenja posameznika, tudi videnja samega sebe. Opazne spremembe razpoloženja lahko povzroča tudi multipla skleroza. Tisti, ki zboli za multiplo sklerozo, lahko na primer nekontrolirano joče ali se smeji, ne glede na to, ali se tako v resnici počuti ali ne in ali ima za to “objektiven” razlog.

Multipla skleroza - možganska slika
Možganska slika z označenim pojavom multiple skleroze. Vir: James Heilman.

Pričakovana življenjska doba oseb z multiplo sklerozo je v povprečju šest let krajša v primerjavi z zdravimi osebami, ključno je takojšnje ukrepanje ob diagnozi, ki lahko bolezen pomembno upočasni. Prav tako so pri novih življenjskih izzivih izrednega pomena tudi različni pripomočki. Še več informacij najdete tudi na tej povezavi.

Nazaj