Kristina Sinčič: »Ni mi vseeno, kako mi uspe, zato se vedno zelo potrudim«

Kristina Sinčič je mlada ustvarjalka z avtistično motnjo, ki jo vodi izjemna predanost umetnosti, ljubezen do živali in radovednost do sveta okoli sebe. Slikanje zanjo ni le hobi, temveč varen prostor, kjer najde mir, ravnovesje in svobodo izraza. Letos je s svojo sliko navdušila tudi komisijo natečaja Zavoda Brez ovir in se uvrstila med zmagovalce.

V tokratnem intervjuju spoznavamo Kristino Sinčič, umetniško ustvarjalko, ki svojo domišljijo najraje izraža skozi akvarel, akril in grafiko, ob tem pa navdih črpa predvsem iz sveta živali, še posebej ptic. Poleg umetnosti je predana tudi športu: tekmuje v teku na 100 metrov na Specialni olimpijadi, redno trenira kegljanje in plavanje ter z veseljem raziskuje številne kulturne in rekreativne dejavnosti. Pri njenem aktivnem vsakdanu ji pomembno stojijo ob strani osebni asistenti, v VDC-ju pa s skrbnostjo razvija svoje ročne spretnosti v šiviljski in pletiljski delavnici. Njena nedavna zmaga na slikarskem natečaju Zavoda Brez ovir je le še en dokaz, da njeno ustvarjanje nagovarja in navdihuje tudi druge.

Na letošnjem natečaju Zavoda Brez ovir za izbor slik, ki bodo krasile naše voščilnice, ste s svojo stvaritvijo prišli med zmagovalce natečaja, kar je izjemno priznanje za vaše ustvarjalno delo. Kako ste doživeli trenutek razglasitve in kaj vam pomeni, da je ravno vaša umetniška slika izstopala med vsemi prispelimi izdelki?

Zelo rada rišem, zato temu hobiju namenjam veliko časa. Veliko ustvarjam doma, obiskujem pa tudi slikarsko delavnico. Spomnim se dneva, ko mi je sestra z radostjo povedala, da so v Zavodu Brez ovir pripravili slikarski natečaj in da lahko sodelujem. Takoj sem začutila navdušenje in se z veseljem prijavila. Na natečaj sem se skrbno pripravila, zato mi ta uspeh veliko pomeni. Ker zelo rada rišem in imam veliko izdelkov, sem bila navdušena nad priložnostjo, da lahko svoje slike pokažem tudi drugim.

Ko mi je mamica sporočila, da sem med zmagovalci natečaja, sem bila neizmerno vesela. Vsem prijateljem sem s ponosom pokazala, kako lepe čestitke so z mojo pomočjo pripravili v Zavodu Brez ovir. Bila sem iskreno srečna, da so prav moje slike izstopale med vsemi prispelimi izdelki, saj sem začutila, da moje ustvarjanje nosi svoj smisel in da moje slike najdejo prostor tudi drugod. Vesela sem tudi za vse ostale udeležence natečaja in jim želim še veliko ustvarjalnega navdiha ter lepih umetniških uspehov.

Slikanje vam pomeni več kot le prostočasno umetniško dejavnost, predstavlja vam varen prostor izražanja, kjer se lahko sprostite, umirite in najdete notranje ravnovesje. Omenili ste, da slikanje na vas deluje izrazito terapevtsko. Kako poteka vaš ustvarjalni proces, ko nastaja novo delo?

Nova umetniška dela pri meni nastajajo na različne načine. Včasih ustvarjam doma, povsem sproščeno, ko si lahko vzamem več dni za ustvarjanje ene same slike, drugič pa me navdihne in delo dokončam v enem samem zamahu. Veliko ustvarjam pa tudi na slikarskih delavnicah, kjer me mentorica seznani z novo tehniko, mi poda koristne predloge ali mi pokaže dela svetovno znanih avtorjev.

S tem znanjem potem pogumno stopim v ustvarjanje nove slike in raziskujem možnosti, ki jih ponuja nova tehnika. Rada imam nežnost akvarela, strukturo akrila, nadvse pa uživam tudi v ustvarjanju grafike, torej izdelave matrice in barvno odtisovanje na papir. Vsaka tehnika ima svoje značilnosti in čar, zato me prav različnost teh pristopov vedno znova navdihuje.

Zelo radi imate živali, še posebej ptice, ki jih pogosto upodabljate tudi v svojih likovnih delih. Dolga leta ste z letno vstopnico redno obiskovali živalski vrt, kjer ste se pogosto vračali k priljubljenim živalskim vrstam. Kaj vas pri živalih najbolj pomirja in ali imate med vsemi pernatimi vrstami kakšnega favorita?

Res je, ptice so moj neizbežen motiv in se pogosto znajdejo v mojih likovnih delih. Živali mi na splošno lepšajo življenje, v živalskem vrtu pa sem našla ogromno novih idej za ustvarjanje. Tam sem lahko otipala kože različnih živali, okostja, lobanje, peresa in druge zanimive živalske predmete, pa tudi opazovala njihovo vedenje, ki me zelo navdihuje pri slikanju. Živali zelo rada opazujem in se jih z veseljem tudi dotaknem, kadar je to mogoče.

Živali me nasmejijo, pomirjajo in očarajo s svojo prvinskostjo, z enostavnostjo, ki ni zapletena, ampak iskrena in naravna. Med vsemi pernatimi vrstami pa mi je najljubša raca. Ljubezen do rac me spremlja praktično že celo življenje. Je postala moj neizbežen atribut. Tudi za pusta se zelo rada našemim v raco in na moji postelji seveda ne manjka plišasta račka (smeh).

Osebni asistenti vam vsakodnevno pomagajo pri različnih dejavnostih – tako pri umetniškem ustvarjanju kot tudi pri športu in prostem času. Kako bi opisali njihovo vlogo v vašem življenju in kaj vam ta podpora omogoča, da lahko počnete?

Rada živim pestro in aktivno življenje, pri tem pa ima osebni asistent zelo pomembno vlogo. Omogoča mi, da se lahko udeležujem različnih dejavnosti – od ustvarjanja in športnih aktivnosti do druženja ter tudi obiskov zdravniških pregledov. Pomaga mi razumeti svet okoli mene, saj mi pojasnjuje besede in situacije, ki se pojavijo. Razloži mi vprašanja prijateljev, da se lažje vključim v pogovor.

Primerno me vpelje v vsako novo vsebino, ki mi je tuja in nepoznana. Predvsem pa mi osebni asistent daje občutek razumevanja. Pri vsakdanjih opravkih mi stojijo ob strani, na primer pri ravnanju z denarjem v trgovini, obisku knjižnice, skupaj tudi spremljamo in urejamo moje zdravstvene termine. Omogočajo mi, da lahko živim življenje, kakršnega si želim.

V varstveno delovnem centru (VDC), ki ga obiskujete vsak dan, ste vključeni v šiviljsko delavnico, kjer trenutno ustvarjate vezene voščilnice, ter v pletiljsko delavnico, kjer pletete in kvačkate različne izdelke. Kateri del teh dejavnosti vam predstavlja največji izziv in kaj vas pri delu v skupini najbolj veseli?

V varstveno delovnem centru zelo rada pomagam in prispevam po svojih najboljših močeh. Z veliko vaje in truda sem si pridobila dobre ročne spretnosti, zato mi je pomembno, da lahko s svojim delom tudi VDC-ju nekaj vrnem. Izzivi pri delu se pogosto menjajo, vendar se vsaki novi nalogi posvetim z največjo skrbnostjo in jo želim čim bolje opraviti. Ni mi vseeno, kako mi uspe, zato se vedno zelo potrudim.

Največ veselja mi prinaša raziskovanje novih možnosti, kombiniranje različnih barv in materialov ter preizkušanje novih pristopov. Rada delam v skupini, saj me druženje in skupno ustvarjanje navdihujeta, poleg tega pa se lahko drug od drugega tudi veliko naučimo.

Na Specialni olimpijadi Slovenije tekmujete v teku na 100 metrov, kar zahteva vztrajnost, redno vadbo in veliko motivacije. Kako potekajo vaše priprave na tekmovanja in kako je videti sodelovanje na tako velikih športnih dogodkih?

Na Specialni olimpijadi Slovenije tekmujem v teku na 100 metrov že več let, pred tem sem nastopala tudi v drugih disciplinah. Pred vsakim tekmovanjem je pomembno, da si naberem moč in se dobro pripravim. Z VDC-jem se odpravimo na stadion, kjer treniramo. Treningi so naporni, na tekmovanjih pa se še posebej potrudim, zato sem na koncu pogosto zelo utrujena. A občutek, ko prejmem medaljo, je neprecenljiv in odtehta ves vložen trud. Sodelovanje na tako velikih športnih dogodkih je posebno doživetje, ki je polno vznemirjenja, ponosa in športnega duha, ki me vedno znova navdihne, da dam vse od sebe.

Preko Društva Sožitje tedensko obiskujete tudi kegljanje in plavanje, ki ju redno trenirate skupaj z ostalimi člani. Kako doživljate ta športna druženja in katera od disciplin vas najbolj sprošča ali vam daje največ energije?

Tedensko z asistentko zahajava na kegljišče, kjer se redno srečujemo z drugimi člani Društva Sožitje. Ta druženja mi veliko pomenijo, saj vsi pridno treniramo in se pri tem tudi zelo zabavamo in sproščeno družimo. Vedno sem zelo vesela, ko mi uspe zadeti devetko – takrat sem res ponosna nase. Na kegljanje hodim tudi skupaj s člani VDC-ja, kjer vedno igramo »smrečico«. To je izjemno zabavna kegljaška igra, ki me še posebej razveseli, ker je povezana s številkami, ki jih imam zelo rada.

Ker obožujem šport, hodim tudi plavat. Z asistentko preplavava veliko dolžin, nato pa se zasluženo sprostiva ob masažnih šobah, kar me vedno povsem pomiri in napolni z novo energijo. Na splošno se zelo rada udeležujem športnih, družabnih, kulturnih ali ustvarjalnih dogodkov. Zelo rada imam tudi jahanje, obiskujem gledališki abonma in nenazadnje me sprostijo tudi hladni jesenski sprehodi, kmalu pa obiskovanje prazničnih sejmov in dogodkov.