Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Kaj je supervizija in zakaj je pomembna v osebni asistenci?

Supervizija omogoča razbremenitev
Vir: Woman photo created by shurkin_son – www.freepik.com.

Supervizija zaposlenemu pomaga ohraniti in razvijati profesionalnost ter osebnostne potenciale. Izraz se uporablja za metodo strokovnega dela, katere cilj je razbremenitev zaposlenih v poklicih pomoči, tako da lahko konstruktivno preživijo stresne situacije in ohranijo zmožnosti za učenje. Prvotno je bila namenjena strokovnim delavcem, lahko pa jo prenesemo in uporabljamo pri delu osebnih asistentov, ki vsakodnevno nudijo pomoč uporabniku. Gre za pogovor med ustrezno usposobljenim strokovnjakom – supervizorjem in zaposlenimi v določenem delovnem timu. 

Cilj supervizije je pomagati zaposlenemu, da pride do svojih lastnih rešitev v zvezi s problemi, ki se mu porajajo pri delu in mu omogočiti najučinkovitejše soočanje s stresnimi situacijami, pomaga pa tudi pri integraciji praktičnih izkušenj, poglabljanju in širjenju znanja ter povezovanju sodelavcev. Predmet supervizije je pogovor o izkušnjah, ki so povezane s poklicno dejavnostjo, osebna problematika pa je obravnavana le toliko, kolikor se neposredno povezuje z obravnavano poklicno izkušnjo. 

Osnove

Glede na število udeležencev poznamo individualno, diadno, triadno, skupinsko in timsko supervizijo. Navadno so supervizijska srečanja strukturirana, sestavljena iz naslednjih šestih elementov: osvetlitev trenutne situacije in počutja supervizantov, dogovor o vsebini srečanja, razprava o poročilih in refleksijah s prejšnjega srečanja s strukturirano analizo supervizorja, predstavitev in obravnava konkretnega supervizijskega vprašanja, refleksija in dogovor o naslednjem srečanju. Gre za sistematičen in kontinuiran proces, ki traja določeno obdobje in je ustrezno dokumentiran. Temelj učinkovitega supervizijskega odnosa sta medsebojno zaupanje ter spoštovanje posameznikovega značaja in izkušenj. 

Supervizor mora uspešno obvladati številne spretnosti kot so komunikacijske veščine (vzpodbujanje medosebnih odnosov, aktivno poslušanje, razumevanje govorice telesa ipd.), asertivne spretnosti (dajanje in sprejemanje konstruktivne kritike, ustrezno izražanje čustev ipd.) ter kooperativne spretnosti (vzpostavljanje tima, reševanje konfliktov, vodenje skupine ipd.). Pomembno je tudi, da uspešno zbira informacije ter intervencije, oblikuje zaključke, postavlja cilje ipd. Pri superviziji je vzpostavitev podpornega odnosa osnova za učinkovito delo. 

Trije osnovni pogoji za razvijanje podpornega odnosa v superviziji so pristnost, brezpogojno pozitivno sprejemanje varovanca in empatija. Sposobnost vzpostavljanja empatičnega odnosa je najpomembnejša sposobnost osebe, ki pomaga in od katere je odvisna učinkovitost odnosa pomoči.  

Supervizija se kot pomoč uporablja tudi v osebni asistenci
Vir: People photo created by freepik – www.freepik.com .

Supervizija pri osebni asistenci

Pri osebni asistenci je pomembno, da osebni asistent lahko odprto spregovori o problematikah, s katerimi se pri delu z uporabnikom srečuje. Strokovnjak – supervizor mu nudi varen prostor in čas za pogovor, refleksijo in predelavo njegovih občutkov. S tem se asistent nauči iz svoje izkušnje in znanje prenese ter uporabi pri nadaljnjem delu in življenju. Pomembno je, da se asistent nauči iz lastnih izkušenj in izkušenj svojih kolegov, ki so prisotni v skupini.  

Pogovori so strogo zaupne narave, pomembno je poudariti, da vse, o čemer se govori v supervizijski skupini, ostane znotraj kroga udeležencev. Če je možno, se izogibamo uporabi imen, ter opisujemo zgolj situacije, da s tem varujemo zasebnost sebe, sodelavcev in uporabnika.  

Osebni asistenti imajo na superviziji možnost izraziti sebe, svoje dvome, strahove, vprašanja vezana na delo, odnose med sabo in uporabnikom, uporabnikovo družino, drugimi sodelavci, zaposlenimi pri istem uporabniku, s katerimi je v vsakodnevnem kontaktu.  

Supervizija je nujni sestavni del vsakega zdravega profesionalnega odnosa. Pri osebni asistenci so osebne meje med uporabnikom in osebnim asistentom velikokrat zabrisane, zaradi narave njunega odnosa in specifike dela. Pomembno je, da asistent ohrani primerno profesionalno distanco do uporabnika in da je samokritičen do svojega dela. Supervizija je torej neke vrste “higiena” v medsebojnih odnosih in zelo koristna komponenta medsebojnega komuniciranja, ki vam jo nudi vaš delodajalec.

Prijavite se lahko tudi na naše supervizijsko srečanje, in sicer preko prijavnega obrazca ali na alja.brinovec@brezovir.si ter na 040 242 409. Supervizije izvajamo na mesečni ravni, na sedežu Zavda Brez ovir na Einspielerjevi ulici 6 v Ljubljani, pod vodstvom dr. Boštjana Čampe. Eno supervizijsko srečanje traja 1 uro in 30 minut. Srečanja so hkrati tudi priložnost, kjer se sodelavci med seboj spoznajo.

Naslednje srečanje bo pripravljeno v mesecu septembru in bo v prvi polovici dneva. O točnem datumu in uri boste obveščeni.

rijava na supervizijo

Izpolnite obrazec s svojimi podatki in se prijavite na naše supervizijsko srečanje.

[contact-form-7 id=”3094″ title=”Prijavnica na izobraževanje”
Nazaj