Festival LUPA pokazal, koliko dobrega nastaja med nami

Ljubljana, 3. september 2026 – Središče Ljubljane je v četrtek znova zaživelo v znamenju prostovoljstva, solidarnosti in številnih zgodb ljudi, ki s svojim delom vsak dan spreminjajo družbo. Na Prešernovem trgu, Tromostovju in Stritarjevi ulici je potekal že 24. vseslovenski Festival nevladnih organizacij LUPA, na katerem se je predstavilo več kot 120 nevladnih organizacij z najrazličnejših področij.

Prav raznolikost je ena največjih značilnosti festivala. Na enem mestu so se srečale organizacije s področja sociale, zdravstva, kulture, športa, človekovih pravic, prostovoljstva, okolja in številnih drugih področij. Kot organizator dogodka je pomembno vlogo pri povezovanju nevladnega sektorja znova imel CNVOS – Center nevladnih organizacij Slovenije, ki je obiskovalcem ponudil priložnost, da organizacije spoznajo ne le skozi njihova imena, temveč predvsem skozi konkretne zgodbe, programe in ljudi, ki stojijo za njimi.

Veronika Vodlan iz Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) je poudarila: »Festival nevladnih organizacij je dan, ko se lahko različna društva, zavodi, ustanove, združenja predstavijo v centru mesta mimoidočim. Vidite lahko športne, kulturne, socialne, humanitarne, mladinske in druge organizacije, ki pomagajo ljudem na različne načine. Načeloma smo nevladne organizacije tiste, ki priskočimo na pomoč pri tistih stvareh, kjer država ne zmore. Različna društva lahko ljudem nudijo podporo, jim pomagajo v težkih trenutkih in jih povežejo z ljudmi, ki so že šli čez podobne izzive ali imajo podobne interese.«

Različne zgodbe, skupen cilj

Med sodelujočimi je bil tudi Zavod Brez ovir, ki je na svoji stojnici obiskovalcem predstavil svoje delo na področju osebne asistence, dostopnosti, pripomočkov in dostopnega turizma. Luka Antolović iz Zavoda Brez ovir je izpostavil: »Osebna asistenca je veliko več kot pomoč osebam z oviranostmi pri vsakodnevnih opravilih. Gre za to, da ima človek z invalidnostjo možnost samostojno odločati o svojem življenju in biti aktiven del skupnosti. Hkrati se zavzemamo, da bi bile enake možnosti zagotovljene tudi z dostopnejšimi objekti in okoljem, ki vsem omogoča samostojno in varno uporabo.«

Eden glavnih stebrov nevladnega sektorja so tudi gasilci. Nina Pandel Košir iz Gasilske zveze Ljubljana: »Gasilci smo definitivno prvi, na katere se vsi spomnijo ob kakšnih večjih nesrečah, nepredvidljivih dogodkih, požarih, poplavah, potresih in podobno, ampak za vse to je treba biti ustrezno usposobljen. Tako da na Gasilski zvezi Ljubljana združujemo 35 prostovoljnih gasilskih društev in tri prostovoljna industrijska gasilska društva, v katerih poskrbimo, da se fantje in dekleta, ki se pridružijo v naše vrste, lahko že kot otroci ali pa potem starejši usposobijo tudi za operativne gasilce, ki lahko kasneje pomagajo na terenu. Nismo pa vsi samo operativni gasilci, skrbimo tudi za preventivo, povezujemo starejše občane, vzgajamo otroke, tako da zaobjamejo širok krog ljudi.«

Mreža ljudi, ki pomagajo

Katja Krivec iz Zveze društev upokojencev Slovenije je predstavila program Starejši za starejše, ki temelji na preprosti, a zelo pomembni ideji – da starejši v svojem okolju ne ostanejo sami: »Javni socialnovarstveni program Starejši za starejše izvajamo že več kot 20 let. Namen programa je, da starejše, ki živijo v domačem okolju, obiščemo, povprašamo, kakšne imajo potrebe, želje, če potrebujejo pomoč – in potem z mrežo prostovoljcev organiziramo vso to pomoč, ki jo potrebujejo. Na ta način lahko starejši čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju in ni potrebe po prezgodnji namestitvi v institucijo.«

Prostovoljstvo ima pomembno vlogo tudi med mladimi, je izpostavila Katarina Ahlin Rezar iz Young Karitasa, ki deluje pod okriljem Slovenske Karitas: »Prostovoljci smo predvsem mladi, ki delamo za mlade. Imamo različne projekte, vsako leto peljemo okoli 200 otrok na morje, izvajamo tabor Kuhajmo skupaj, kjer se učimo kuhati. Od lani v Ljubljani deluje mladinski center, kjer nudimo učno pomoč, v akciji Pokloni zvezek zbiramo zvezke za otroke iz socialno šibkejših družin, po osnovnih šolah pa izvajamo delavnice Vidni in varni na cesti. Sama imam zelo lepo izkušnjo prostovoljskega dela, zato upam, da pridobimo kakšnega novega prostovoljca.«

LUPA 2026 je tako tudi letos pokazala, da nevladne organizacije niso zgolj izvajalci programov, temveč pomemben del skupnosti. Delujejo tam, kjer nastajajo potrebe, povezujejo ljudi, odpirajo teme, ki bi sicer lahko ostale spregledane, in pogosto ustvarjajo spremembe, ki imajo neposreden vpliv na kakovost življenja posameznikov.