Žiga Logar: »Ni tako grozno, kot si sami naredimo v glavi«

Žiga Logar je leta 2013 zbolel za multiplo sklerozo, a se od takrat uspešno spopada z boleznijo. Ob strani mu stoji družina; pred kratkim so izvedli tudi kompletne prilagoditve njihove nove hiše, ki jo je sam načrtoval, tako da je po meri in na unikaten način prilagojena njegovim potrebam.

Po izobrazbi je gradbeni tehnik, ima izkušnje z vodenjem gradbišč in projektov tako v Sloveniji kot v tujini, v zadnjih letih pa se je povsem usmeril v svoj prvotni hobi: načrtovanje hiš in 3D projektiranje. Žiga Logar je zanimiv sogovornik, ki nam je v intervjuju zaupal, na kakšne načine je povsem prilagodil svoj novi dom, kako se sooča z multiplo sklerozo in vsakdanjimi izzivi, ki so del njegovega življenja.

Pred leti ste zboleli za multiplo sklerozo – kronično, imunsko vnetno bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem. Kako ste sprejeli diagnozo multipla skleroza?

Diagnozo sem prejel leta 2013. Prva reakcija na diagnozo ni bila preveč šokantna, saj sem o bolezni malo vedel. Tudi v letih, ki so sledila, sem imel občutek, da se uspešno spopadam z boleznijo. To je trajalo vse do leta 2020, ko so se začeli pojavljati resnejši simptomi. Takrat lahko komaj govorim o začetku sprejemanja bolezni in njenih posledic. Soočanje z multiplo sklerozo bi poimenoval ”fazno”, ker menim, da vsaka faza napredovanja bolezni zahteva svoje soočanje.

Posledica novonastalih fizičnih težav so bile predvsem psihične narave. Vprašanja samemu sebi: kaj boš zdaj, kaj bo z zvezo, kaj boš nudil otroku, ženi. To je faza, ko se smiliš sam sebi in ne vidiš drugega kot negativno. Ampak to nakazuje začetek soočanja z boleznijo. Žal brez tega ne gre. Po tej fazi sem začel ponovno sestavljati svoje življenje in zaenkrat sem več kot zadovoljen.

Kaj bi svetovali nekomu, ki se spopada z isto boleznijo kot vi?

Kot sem prej omenil; žal se soočenje z boleznijo začne, ko se začne stanje slabšati. Seveda pa ni pravilo, da se bo začelo slabšati. Vsi smo različni. Moj prvi nasvet bi bil, da se ne preveč ustrašit. Sliši se grozno, ampak ni tako grozno, kot si sami naredimo v glavi, vsaj pri meni je bilo tako. Kljub temu, da je dandanes veliko slabih informacij glede našega zdravstva, sem osebno mnenja, da zdravstvo nudi ogromno pomoči in pripomočkov, v kolikor pride do te faze, kar je v veliko pomoč.

Čeprav zdaj uporabljate invalidski voziček, se nenehno trudite izboljšati vaše zdravstveno stanje. V ta namen redno trenirate v fitnesu in se športno udejstvujete, obiskujete pa tudi plezalni center v Slovenski Bistrici, kjer s plezanjem krepite svojo fizično moč. Kakšen napredek opažate, vam vadba kaj pomaga?

Pri multipli sklerozi je žal vsak dan drugačen, zato žal ni vedno mogoče govoriti o stalnih treningih, kar bi si sam želel. Velikokrat grem ”preko sebe” in se prisilim v vadbo. Redna vadba je definitivno nekaj, kar zelo vpliva na počutje. Raztezne vaje se mi zdi, da največ pripomorejo k zmanjšanju krčev, mravljinčenja in bolečin v sklepih. Sam izvajam vaje, ki jih zmorem – včasih v kombinaciji z domačim fitnesom (boljši dnevi), včasih pa samo na tleh na blazini (slabši dnevi).

Po izobrazbi ste gradbeni tehnik, v preteklosti ste bili vodja gradbišč, letos pa boste zagnali tudi svoje podjetje, v katerem se bavite z risanjem 3D vizualizacije objektov. S kakšnimi konkretnimi projekti 3D vizualizacije se najraje ukvarjate?

Najraje imam projekte, kjer mi je prepuščena ustvarjalna nota glede oblike objekta, razporeditve, barv itd. Uživam v ustvarjanju, kjer mi stranka poda osnovne želje (velikost, barve, kaj ji je všeč …), moje delo pa je, da te želje združim v celoto in jim ustvarim DOM. Veliko je ljudi, ki nimajo prostorske predstave in jim gradbeni načrti ne pomenijo prav veliko. Skozi leta sem strankam pomagal s predstavitvami njihovih objektov v 3D izvedbi, kar je velikokrat privedlo do sprememb v načrtovalni fazi in ne, ko je bil objekt že izveden.

Pred kratkim ste tudi izvedli kompletne prilagoditve vaše nove hiše, tako da je po meri in na unikaten način prilagojena vašim potrebam, saj uporabljate invalidski voziček. Katere prilagoditve točno ste izvedli v vašem novem domu?

Hiša je v osnovi zasnovana kot pritlična, ker zaradi uporabe vozička potrebujem vse v enem nivoju. Vsa vrata v objektu so širine min. 100 cm. Izhod na teraso je v enakem nivoju kot notranjost zaradi prehoda z vozičkom. Iz terase je izveden vhod v zunanje prilagojene sanitarije. Ob spalnici imam popolnoma prilagojeno kopalnico in stranišče, da se lahko v celoti samostojno uredim.

Širina hodnikov, vhoda in prehodov je izvedena v širini, ki omogoča obračanje z vozičkom. Kuhinja ima pult, kjer lahko dostopam z invalidskim vozičkom za pomoč pri kuhinjskih opravilih ali pripravi hrane. Dodali smo tudi fitnes prostor, kjer opravljam vaje. Garaža je dovolj široka za avtomobil in električni skuter, na katerega se sam presedem.

Večina objekta ima možnost daljinskega vodenja preko pametnega telefona za lažjo uporabo, na primer žaluzije, garažna vrata, kamere, sesalec, ogrevanje, prezračevanje itd. Okolica objekta je izvedena v enakem nivoju zaradi dostopa z vozičkom in skuterjem. Na fasadi terase je predviden vertikalen zeliščni vrt. Ob objektu sta predvideni dve visoki gredi, ker sem včasih rad vrtnaril.

Dostopnost grajenega okolja se v slovenskih krajih postopoma izboljšuje, k čimer pripomorejo tudi zakonska določila, ki lastnikom objektov nalagajo, da prilagodijo prostore osebam z oviranostmi. Kje je po vašem mnenju še največ ovir za gibalno ovirane ljudi v Sloveniji? Kako dostopno je okolje v vašem kraju, torej Slovenski Bistrici?

Imam občutek, da je Slovenija postala veliko bolj invalidom prijazna, kot je bila nekoč. Seveda so še vedno težave s parkirišči, ki jih zasedajo ljudje, ki jih naj ne bi, ampak ok. Sam ne vozim več, ker se ne počutim varno za volanom. Uporabljam električni skuter, s katerim brez težav dostopam na vse konce Slovenske Bistrice, pločniki so večinoma urejeni. Dostop do vseh glavnih objektov je omogočen za invalide. Zadeve, ki še niso urejene, verjamem, da bodo v kratkem, ker se vsako leto ozaveščenost o invalidnostih in s tem povezanimi težavami dviguje.

Pomoč pri vsakdanjih opravilih vam nudijo tudi osebni asistenti. Se je vaše življenje zelo spremenilo, odkar vam po zakonu pripada osebna asistenca? Na kakšen način?

Seveda. Osebna asistenca meni osebno pomeni določeno samostojnost, ki jo lahko izvajam s pomočjo asistenta. Od raznih opravkov v drugih mestih do domačih opravil, ki jih sam ne morem v celoti opravljati. Največji pozitiven doprinos osebne asistence je, da lahko končno preživljam več časa z družino, brez da obremenjujem partnerko, recimo za hišna opravila.

Laura Resnik