V pripravi nov Zakon o uporabi jezika gluhoslepih

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v javno razpravo dalo predlog novega Zakona o uporabi jezika gluhoslepih, ki na podlagi 62.a člena ustave na novo ureja uporabo tega jezika in nekatere pravice, vezane na njegovo uporabo.

Ministrstvo je v javno razpravo posredovalo Zakon o uporabi jezika gluhoslepih (dostopen s klikom na tole povezavo), v katerem so med drugim določeni pravica oseb z gluhoslepoto do informiranja v njim prilagojenih načinih sporazumevanja ter obseg in način uveljavljanja pravice do tolmača. Komentarje in predloge glede novega zakona lahko podate do 3. 5. 2024.

Zakon določa pravice gluhoslepih

Gluhoslepota je samostojna oblika invalidnosti in pomeni hkratno okvaro vida in sluha. V Sloveniji je po oceni Evropske zveze gluhoslepih (European Deafblind Network – EDBN) približno 9.700 oseb z gluhoslepoto, od tega 6.300 starejših od 65 let, ki imajo težave pri komunikaciji, dostopu do informacij, sporazumevanju, mobilnosti itd. Predlog zakona ureja definicijo gluhoslepote na podlagi medicinske in funkcionalne ocene.

Predlog zakona gluhoslepim zagotavlja nove pravice, in sicer pravico do uporabe jezika gluhoslepih pred javnimi institucijami (pravica do tolmača), pravico do podporne osebe v obsegu največ 360 ur letno, pravico do razvoja jezika gluhoslepih ter pravico do učenja jezika gluhoslepih za osebe z gluhoslepoto, ki se ne šolajo, starše otrok z gluhoslepoto in osebne asistente.

Osebe z gluhoslepoto bodo po predlogu zakona uveljavljale pravice na centru za socialno delo, ki bo izdal odločbo na podlagi medicinske in funkcionalne ocene invalidske komisije pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev Sveta za jezik gluhoslepih, ki ga ustanovi Vlada za zagotavljanje razvoja jezika gluhoslepih in kot strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev s področja oseb z gluhoslepoto.

Jezik gluhoslepih

Jezik gluhoslepih (t. j. oseb s hkratno okvaro vida in sluha) je poseben jezik, ki se razlikuje od znakovnega jezika in temelji na dotiku, saj ta omogoča najbolj zanesljiv prenos informacij za osebe z gluhoslepoto. Osebam z gluhoslepoto omogoča učenje, spoznavanje predmetov, sočloveka in pojmov. Jezik kot temelj identitete posameznika predstavlja osnovno sredstvo za vstopanje v odnose z drugimi ter za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb.