Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Dostopno parkirišče

Dostopni vhodi in prehodi

Prilagojene sanitarije

Dostopna gostinska ponudba

Dodatna dostopna ponudba

Največji slovenski muzej.

Tehniški muzej Slovenije domuje v nekdanjem samostanskem oz. grajskem kompleksu v Bistri pri Vrhniki. Naselje in grad nosita ime po bistri vodi kraških izvirov, ki dajejo okolju poseben čar. Bistra je svojo kulturno, politično, gospodarsko in družbeno vlogo v minulih stoletjih zamenjala kar trikrat: od leta 1260 do razpustitve v letu 1782 je bila kartuzija, po prenovi leta 1826 je služila kot graščina, od leta 1951 pa je stalno prebivališče Tehniškega muzeja Slovenije. Glavne muzejske zbirke se nahajajo v nekdanjem kartuzijanskem samostanu

Namen ustanovitve muzeja je bilo evidentiranje, zbiranje, urejanje, hranjenje, varovanje, posredovanje in zaščita tehniške dediščine, povezane z razvojem obrti in industrije na slovenskih tleh. Tehniški muzej Slovenije velja za največji slovenski muzej in na več kot 6000 m² razstavnih površin daje na ogled ogromno stalnih zbirk, in sicer: cestni promet, kmetijstvo, lesarstvo, gozdarstvo, lov in ribolov, tiskarstvo, tekstil, področje elektrike in obdelavo kovin. Žal vse gibalno oviranim niso dostopne, saj gre zaradi njegove arhitekturno-zgodovinske posebnosti za delno prilagojen muzej. Z malo truda in s spremljevalcem si lahko ogledate vse razstave, ki so v pritličnih prostorih. Zunanje poti so makadamske s ponekod globljim nasutjem peska, zato je vožnja z vozičkom na ročni pogon otežena.

V pritličju se nahaja del kmetijske, elektro in prometne zbirke, ki je najbolj znana po protokolarnih vozilih. Posebno mesto v muzeju zavzema zbirka limuzin, ki jih je uporabljal nekdanji jugoslovanski predsednik Tito. Gre za redke primerke prestižnih limuzin z visoko tehnično in zgodovinsko vrednostjo. Med njimi so Mercedes 540K iz leta 1939, ki ga je Titu podarilo hrvaško notranje ministrstvo, Packard iz leta 1937, ki ga je Titu leta 1945 podaril nekdanji voditelj Sovjetske zveze Stalin, dva ZIS-a iz leta 1954- dar Nikite Hruščova, ki je nasledil predsednika Sovjetske Zveze Stalina, Horch 951A, dar Tretje ruske armade, Rolls Royce iz leta 1952, ki ga je Titu podarila Republika Slovenija in še vrsta drugih.

Zbirke in razstave v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri so resnično zanimive in poučne, vodiči pa se povsem prilagodijo vašim željam. Opozorili so nas, da celoten voden ogled lahko traja tudi do 2 uri, sami pa se lahko tam zadržite še več ur po vodenju. Vsekakor muzej predstavlja lepo priložnost za idealen enodnevni izlet.

Dostopno parkiriščePred Tehniškim muzejem Slovenija v Bistri se nahaja veliko makadamsko parkirišče, zato parkirna mesta za invalide niso posebej označena. Parkirate lahko tik zraven vhoda.
Dostopen vhodSam vhod v muzej je popolnoma dostopen. Tudi blagajna in trgovina, ki se nahajata ob vhodu v muzej, sta v celoti dostopni. Ogled Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri  je razpotegnjen skozi več posameznih objektov. Nekateri so popolnoma dostopni, pri nekaterih pa boste zaradi stopnic ali strmih klančin potrebovali pomoč spremljevalca ali prijaznega osebja. Dostopne so večinoma razstave, ki se nahajajo v pritličju.
Prilagojene sanitarijeSanitarije, ki se nahajajo na začetku ogleda, niso prilagojene za težje gibalno ovirane (ozek hodnik, premalo obračalnega prostora v samem stranišču). Nekje na polovici ogleda se nahajajo še druge sanitarije, vendar so tudi te prilagojene le delno.
Dostopna kavarna ali restavracijaNa sredini kompleksa se ob čudovitem zelenem parku nahaja prostor z avtomati za pijačo, ob katerem so tudi zunanje mize s prelepim pogledom v umirjeno naravo in starejši del muzeja. Hkrati pa se pred parkiriščem ob muzeju nahaja še gostilna.
Dodatna dostopna ponudbaMuzejska trgovina, bogat pedagoško-andragoški program, odprti depoji treh državnih muzejev v Pivki. Muzej ima pod svojim okriljem še Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu ter še nekaj drugih zbirk, ki pa gibalno oviranim niso dostopne.
Dostopne sprehajalne potiZunanje poti so makadamske s ponekod globljim nasutjem peska, zato je vožnja z vozičkom na ročni pogon otežena.

ZA VEČ INFORMACIJ

Kako do nas

Dodatna ponudba

Pestra zgodovina pred nastankom muzeja.

Prvi znani podatki o kraju Bistra segajo v rimsko dobo, o čemer pričajo ohranjeni rimski kamni v Bistri. Prvi pravi razcvet pa je Bistra doživela kot kartuzijanski samostan. Njegovi začetki so tesno povezani s koroškim vojvodo Bernardom Spanheimskim, ki je okoli leta 1220 poklical na Kranjsko prve kartuzijanske menihe. Njegov sin Ulrik Spanheimski je kartuziji z darilno listino dokončno zagotovil obstoj. Bistra (lat. Vallis iocosa), ki je bila poleg Žič (1160), Jurkloštra (1170) in Pleterij (1407) ena izmed štirih kartuzij na slovenskem ozemlju, je višek na kulturnem in gospodarskem področju dosegla v 14. stoletju. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani hrani pomembne in dragocene iluminirane rokopise, ki so nastali v tem samostanu. Med njimi je tudi prepis Avguštinovega dela De civitate dei iz leta 1347.

Skozi stoletja so samostansko poslopje večkrat prizadeli požari in potresi, ki so Bistro malodane uničili. Čeprav se je od izvirne srednjeveške zasnove do današnjih dni ohranil le del malega gotskega križnega hodnika iz leta 1449, je še vedno slutiti veličino starodavnega samostana. Jedro samostana je bila značilno kartuzijanska enoladijska cerkev iz 13. stoletja z malim križnim hodnikom, ob katerem so bili skupni prostori s kapiteljsko dvorano in jedilnico. Veliko površino na vzhodni strani je zavzemal veliki križni hodnik, ki je povezoval okrog njega nanizane meniške celice. Na sredini je bilo samostansko pokopališče. Cerkev, porušena leta 1808, je stala tam, kjer se danes dvorišče odpira proti parku.

Ob sedanjem baročnem prehodu na notranje dvorišče se nahaja kapela sv. Jožefa, okrašena z bogatimi štukaturami in freskami Antona Cebeja iz druge polovice 18. stoletja. V 16. stoletju so bila ob potoku dograjena gospodarska poslopja, v 17. pa so samostan predelali in mu dodali baročne arkade. Leta 1782 je habsburški cesar Jožef II. izdal odlok o razpustitvi samostanov. Menihi so zapustili Bistro, premoženje pa je prešlo v roke verskega sklada, s katerim je upravljala država, dokler poslopja in okoliških posesti leta 1826 ni kupil trgovec in tovarnar Franc Galle. On in njegovi nasledniki so Bistri vtisnili podobo graščine, kakršno ima še danes. Po drugi svetovni vojni je bila graščina s celotno posestjo nacionalizirana. In prav v njej je muzej kmalu po ustanovitvi leta 1951 dobil svoje prostore. Prve zbirke TMS v Bistri, ki so obravnavale gozdarstvo in lovstvo, so odprle vrata javnosti leta 1953. Poleg muzeja v Bistri se dislocirane enote nahajajo še v Polhovem Gradcu, kjer je urejen Muzej pošte in telekomunikacij, na gradu Bogenšperk, kjer sta obiskovalcem na ogled Slovenska geodetska zbirka in Valvazorjeva grafična zbirka ter v Soteski in Pivki, kjer se nahaja deponirana zbirka predmetov.

O zgodovini muzeja ter njegovih zbirkah se lahko podučite tudi na vodenih ogledih, ki jih muzej ponuja po predhodnem dogovoru, hkrati pa vsak mesec poteka bogat spremljevalni program z različnimi prikazi ter delavnicami, kjer lahko sodelujete tudi sami. Pri tem večina tega programa poteka v pritličnih ali zunanjih prostorih, ki so dostopni.