Najboljši slovanski muzej.

Slovenski planinski muzej predstavlja ohranjeno slovensko planinsko dediščino, naravovarstvene vsebine domačih gora, evidentira, preučuje ter promovira planinsko dediščino Slovencev doma in po svetu. Temelj Slovenskega planinskega muzeja je nekdanja Triglavska muzejska zbirka s predmeti in gradivom, zbranim po celotnem slovenskem ozemlju. Celotna zbirka planinskih predmetov Slovenskega planinskega muzeja obsega trenutno več kot 5000 kosov, od tega je razstavljenih več kot 400 predmetov, med njimi tudi reševalni helikopter. Stalna razstava je zasnovana kot zanimiva in sodobna muzejska pripoved, ki jo boste doživeli med lastnim vzponom na goro. Skozi enajst vsebinskih sklopov prehodite mejnike slovenske gorniške, alpinistične in gorskoreševalne zgodovine ter spoznate vzgibe, ki ljudi že od nekdaj vlečejo v gore.

Za svoje delovanje so v Slovenskem planinskem muzeju prejeli že več nagrad in priznanj, med drugim pa so leta 2017 prejeli prestižno nagrado Živa award – za najboljši slovanski muzej. Nagrajenca vsako leto izberejo med muzeji iz trinajstih slovanskih držav na območju z okoli 250 mio prebivalci.

Slovenski planinski muzej se lahko pohvali tudi z naslovom prvega igrificiranega muzeja na svetu, kar pomeni, da nudijo tudi svojo različico sobe pobega – med drugim npr. Pobeg v bivak. V gorah se rada pripeti nevihta in le od vaših spretnosti je odvisno, kako dobro se boste zaščitili pred njo in se rešili.

Svoj prostor je muzej dobil v Mojstrani ob vstopu v Triglavski narodni park, edini slovenski nacionalni park, in v dolino Vrata, ki pelje pod mogočno Steno Triglava. Zato ne preseneča, da je tudi stavba oblikovana kot skalna gmota, ki poskuša slediti vzorom naravnega okolja. Simbolna podoba muzeja je Aljažev stolp, njegov idejni oče, Jakob Aljaž, pa je v muzeju prisoten tudi kot najnovejša muzejska pridobitev – zgovorni hologram. O njem je več govora v spodaj predstavljeni dodatni ponudbi.

ZA VEČ INFORMACIJ

Kako do nas

Dodatna ponudba

Spremljevalna ponudba z veliko dodano vrednostjo.

Slovenski planinski muzej nudi veliko stalnih in občasnih razstav, katerih muzejske vitrine so večinoma na zelo dostopni višini ter ponujajo obilo interaktivne vsebine, ki bo navdušila mlajše in starejše obiskovalce. Nasploh muzej nudi veliko popestritev skozi najnovejšo tehnologijo, ki tematiko alpinizma približa prav vsakomur.

Ena izmed teh so prav gotovo 3D očala, ki z navidezno resničnostjo uspejo vsem zainteresiranim omogočiti zimski vzpon na Triglav, spust s Triglava z zipline-om, spust v skoraj 1000 m globoko vrtoglavo brezno sistema Migovec, najdaljšo znano jamo na Slovenskem, ter obiske 30-ih različnih visokogorskih vrhov. Ta ponudba je vsekakor velika dodana vrednost za vsakogar, ne le za gibalno ovirane obiskovalce, katerim pa lahko res merodajno prikaže svet, ki je sicer najbolj nedostopen. S tem prav vsakomur lahko uresničijo željo, vsaj enkrat v življenju stati na vrhu našega očaka, pa čeprav le v navidezni resničnosti.

Da je spust z zipline-om čimbolj realen, mlajšim, tudi gibalno oviranim, težkim do 120 kg omogočajo tudi vpenjanje v posebne zipline vrvi. Sama očala sicer tudi brez tega nudijo že povsem realen občutek breztežnosti, hitrosti in letenja. Doplačilo za preizkus 3D očal je skromnih 5€, a je vredno vsakega centa, saj res omogoča realno izkušnjo dih jemajočih razgledov in velik nabor možnosti. Zaradi realne izkušnje in možnosti slabosti pa niso primerna za otroke, stare manj kot 8 let.

V virtualni obliki nudijo na svoji spletni strani tudi precej razstav, sočasnih in preteklih. Zelo zanimiv pa je obenem ogled unikatnega holograma Jakoba Aljaža, ki je pred 126 leti poskrbel za postavitev Aljaževega stolpa na Triglavu. Ta vas v dvorani v obliki amfiteatra veselo pozdravi nato pa doživeto odgovarja na različna vprašanja.

Na spodnjem posnetku si lahko ogledate predogled 3D izkušnje vzpona na Triglav.