Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Dostopno parkirišče

Dostopni vhodi in prehodi

Dostopne sprehajalne poti

Z elektriko gre hitreje.

Kavalir je vozilo na električni pogon, ki razveseljuje predvsem starejše obiskovalce prestolnice, turiste in obiskovalce osrednje tržnice. Z njegovo pomočjo so poti, ogledi ali nakupi v centru Ljubljane veliko lažji in hitrejši.

Prav tako pa je dostopen tudi gibalno oviranim, ki uporabljajo invalidske vozičke. Vendar bodite pozorni, vrata so ozka, zaradi česar osebe s širšimi vozički na Kavalirja žal ne morejo dostopati; osebam na invalidskih vozičkih je namenjena zaprta verzija kavalirja, ki ima klančino.

Električna vozila »Kavalir« v središču Ljubljane potnike prevažajo že od leta 2008. Najprej se je izoblikoval »prevoz na klic« namenjen predvsem starejšim in osebam z oviranostmi, kasneje se je število Kavalirjev postopoma povečevalo zaradi širjenja območja peš cone in vedno večjega interesa ostalih potnikov po potovanju s Kavalirji. Vožnja z električnimi Kavalirji je že od samega začetka brezplačna. Poleti so najbolj priljubljeni trije odprti Kavalirji, skozi vse leto pa se potniki lahko zapeljejo tudi s tremi zastekljenimi električnimi vozili, ki so pozimi ogrevana. Gre za vozila na električni pogon, ki ne povzročajo hrupa in izpušnih plinov in so prijazna do okolja ter ljudi. Ekipa 14 voznikov deluje pozitivno in usklajeno ter kot pravi samo ime »kavalirsko« ter uglajeno. Z leti so postali Kavalirji tudi prepoznavna turistična znamenitost za tuje obiskovalce Ljubljane. Od začetka do danes so Kavalirji prepeljali že več kot milijon potnikov.

S Kavalirjem se lahko pelje do pet potnikov hkrati, vožnja pa je brezplačna. Zaradi njihove nizke hitrosti jih lahko ustavite tudi med vožnjo. Predhodno naročilo vožnje s prilagojenim zaprtim kavalirjem lahko opravite na telefonski številki: 031 666 299, potniki, ki niso uporabniki invalidskih vozičkov, pa lahko naročijo tudi odprte kavalirje, in sicer na: 031 666 331 ali 031 666 332.

Dostopno parkiriščeMestno središče je opremljeno z javnimi označenimi parkirišči za invalide ter posameznimi garažami.
Dostopen vhodNa kavalir se povzpnete s pomočjo klančine. Vrata so ozka, zaradi česar dostop ni mogoč za vse vrste invalidskih vozičkov.
Dostopne sprehajalne potiVečina poti po Ljubljani je sodobno urejena in dostopna.

ZA VEČ INFORMACIJ

Kako do nas

Dodatna ponudba

Hiter ogled Plečnikovih del.

S kavalirjem si lahko v zelo kratkem času ogledate tudi večino Plečnikovih del v Ljubljani. Med drugim vas lahko namreč zapelje po Plečnikovih tržnicah, Tromostovju, Čevljarskem mostu, Kongresnem trgu, ob obrežju Ljubljanice in mimo Makalonce, do Narodne univerzitetne knjižnice, Križank, Peglezna, Tivolija z Jakopičevim sprehajališčem ter celo na pokopališče Žale (samo v času okoli 1. novembra).

Plečnikova Ljubljana spada med najpomembnejše celostne umetnine 20. stoletja in je pod arhitektovo taktirko dobila zelo prepoznavno podobo. Jože Plečnik se je rodil leta 1872, se šolal in delal na Dunaju ter v Pragi in se leta 1921 vrnil v rodno Ljubljano. Tu je postal profesor na Arhitekturni fakulteti, hkrati pa ustvarjal lastna dela in se uveljavil kot pravcati mestni arhitekt. Čeprav ga poznamo predvsem po posameznih delih, je z njimi na več točkah povezal mesto kot urbanistično celoto in ustvaril več mestnih osi. Bil je izjemno produktiven arhitekt, ki je večino svojega življenja posvetil delu in ljubezni do arhitekture, kljub temu pa je ogromno njegovih vizij iz različnih razlogov ostalo neuresničenih. Danes po njegovi zaslugi v prestolnici najdemo mnoge bisere in marsikateri je dostopen tudi gibalno oviranim, pa čeprav nekateri le s svojo zunanjo podobo.

Med Plečnikovimi najbolj znanimi deli je gotovo prenova Tromostovja, pri katerem je osrednji, prej obstoječi starejši most namenil prometu ter mu dodal še dva stranska za pešce, vse pa uredil kot celoto z balustradno ograjo, ki spominja na znani most Rialto v Benetkah. Med potjo na Tržnice najdete še manjši objekt v slogu rimskega templja, v katerem se danes nahaja časopisni kiosk. Na območju glavne ljubljanske tržnice je uredil pokriti del tržnic, ki z obrežnega dela prav tako nekoliko spominjajo na renesančne beneške palače. Z drugega dela pa jih zaznamujejo kolonade v slogu antičnih zgledov. V drugi smeri Ljubljanice vas pot vodi ob njegovi celostni prenovi struge. Gre za zelo dolgo ureditev reke, ki poteka vse od Plečnikovih zapornic pa do ljubljanskega predmestja Trnovo in za tako imenovano Plečnikovo vodno os. Začel je s pritokom Ljubljanice, Gradaščico, ki teče v Trnovem in uredil njen breg ter zgradil Trnovski most. Potem se je lotil osrednje mestne vodne žile. Poplavljajoči Ljubljanici je poglobil strugo in jo ujel v betonsko ogrado, ob njej dodal številne dostope in nad njo sprehajališča ter mnoge mostove. S tem je Ljubljanico spremenil v pomembno mesto za druženje in z zasaditvijo rastlinja v prijetno mestno oazo.

Nad Ljubljanico se pne tudi Čevljarski most, ki zaradi svoje širine in stebrov, ki segajo v nebo, pravzaprav predstavlja slikoviti trg nad vodo. Novejši del srednjeveškega mesta, Novi trg, povezuje s še starejšima, Starim in Mestnim trgom, ter pogled odpira na prečudovit grad na hribu nad njima. Na drugi strani pa mesto povezuje z dodatnimi izhodišči za ogled Plečnikove Ljubljane: Kongresnim trgom, Narodno univerzitetno knjižnico, Križankami in Trnovim, kjer stoji tudi Plečnikova hiša, kjer je prebival do svoje smrti leta 1957.