Pametna mesta: izboljšanje urbanega oblikovanja in mobilnosti za vse - Brez ovir

Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Pametna mesta: izboljšanje urbanega oblikovanja in mobilnosti za vse

pametna mesta
Cilj dogodka je ozaveščanje in spodbujanje najboljših praks na področju dostopnosti v urbanih okoljih. Vir: dr. Matjaž Debevc

Dogodek AccessibleEU z naslovom “Pametna mesta: izboljšanje urbanega oblikovanja in mobilnosti za vse” je bil ključno srečanje, ki ga je organiziral Evropski center virov AccessibleEU. Dogodek, ki je potekal 2. julija 2024 v Madridu, je imel za cilj ozaveščanje in spodbujanje najboljših praks na področju dostopnosti v urbanih okoljih. Dogodek je bil pomemben del širše Strategije za pravice invalidov 2021-2030, kar odraža zavezanost Evropske komisije k spodbujanju vključujočega urbanega oblikovanja in mobilnostnih rešitev, ki so namenjene vsem državljanom, še posebej invalidom.

Na dogodku se je zbralo več kot 200 udeležencev iz raznolike skupine deležnikov, vključno s politiki, urbanisti, strokovnjaki za mobilnost ter predstavniki civilne družbe in akademske sfere. S spodbujanjem razprav in izmenjave znanj med temi ključnimi akterji je dogodek obravnaval izzive, s katerimi se srečujejo invalidi v urbanih okoljih, ter navdihoval za izvedljive rešitve. Skozi panele, uvodne govore in sodelovalne sekcije so udeleženci raziskovali inovativne strategije in delili najboljše prakse, namenjene ustvarjanju dostopnih in vključujočih urbanih prostorov po vsej Evropi.

Dogodek je bil dostopen za invalide, saj je omogočal dostop za invalidske vozičke, dovoljeval pse vodnike za slepe, zagotavljal mednarodni znak za gluhe in naglušne in podnaslavljanje tako v živo kot prek Zooma ter imel v prostoru nameščeno indukcijsko zanko. Dogodek je bil razdeljen na več delov, od katerih je vsak obravnaval določeno temo, v katero so bili vabljeni ugledni strokovnjaki, da predstavijo svoja stališča o izbranih temah.

Uvodna sekcija

Uvodna sekcija dogodka AccessibleEU je gostila ugledne govornike, med njimi Alberta Durána, podpredsednika skupine ONCE Social Group; Noro Bednarski, članico kabineta komisarja za enakost; Luisa Caya, predsednika CERMI; Marka Vešligaja, člana Evropskega odbora regij; in Francisca Davida Lucasa Parróna, državnega sekretarja za stanovanja in urbano agendo španske vlade. Marko Vešligaj je poudaril pomen izboljšanja urbanega oblikovanja in mobilnosti za vse, še posebej za 100 milijonov invalidov v EU. Izpostavil je potrebo po tem, da se politiki osredotočijo na dostopnost, da bi preprečili diskriminacijo, spodbujali socialno vključenost in zagotavljali enakost. Vešligaj je tudi poudaril pomembno vlogo evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti pri določanju in izvajanju minimalnih standardov dostopnosti ter zagotavljanju sredstev za izboljšanje infrastrukture.

Luis Cayo je poudaril nujnost vključevanja invalidov v procese odločanja za pametna mesta. Opozoril je na potencialno negativne vplive okoljskih trajnostnih ukrepov na dostopnost in pozval k vključujočim rešitvam, ki vključujejo vse deležnike. Cayo je tudi zagovarjal ustanovitev evropskega sklada za univerzalno dostopnost in ustanovitev agencije Evropske unije, posvečene dostopnosti. Nora Bednarski je ponovno poudarila zavezanost Evropske komisije k zagotavljanju dostopnosti kot temeljnega načela, pri čemer je izpostavila obsežno zakonodajo in standarde, ki so v veljavi. Pozvala je k aktivni udeležbi mest in lokalnih oblasti pri izvajanju teh standardov in izkoriščanju priložnosti za financiranje EU za ustvarjanje dostopnih urbanih okolij. Sekcija se je zaključila s pozivom k akciji za prednostno obravnavo in vključevanje dostopnosti na vseh ravneh upravljanja in urbanega načrtovanja.

Uvodno predavanje – Alfonso Vergara, predsednik Fundación Metropoli

V svojem uvodnem govoru je Alfonso Vergara, predsednik Fundación Metropoli, izpostavil transformativni potencial kombiniranja umetne inteligence (AI) in človeške inteligence za ustvarjanje t.i. “super mest”. Pojasnil je, da so AI in digitalne tehnologije bistveno izboljšale urbano trajnost, prevoz, porabo energije in varnost. Vendar je poudaril, da je za uspeh urbanega razvoja ključna človeška inteligenca, še posebej voditeljstvo in doseganje soglasja. S kombiniranjem AI in človeške inteligence lahko mesta postanejo bolj učinkovita in vključujoča. Vergara je delil vpoglede iz 25 let raziskav in sodelovanj Fundación Metropoli z univerzami in organizacijami, kot so UN-Habitat in Svetovna turistična organizacija, ki so usmerjena v praktično izvajanje ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Ilustriral je to z zgledi iz projektov v Singapurju in Madridu, ki prikazujejo inovativne urbane zasnove, ki spodbujajo interakcijo in inovacije z odpravljanjem fizičnih ovir.

Vergara je predstavil projekt “One North” v Singapurju kot model urbanizma brez ovir, zasnovan za spodbujanje bivanja, dela, igre in učenja v medsebojno povezanih prostorih. Prav tako je predstavil projekt “Madrid Capital Mudel”, vizionarski načrt za prihodnji razvoj Madrida. Cilj tega projekta je preoblikovanje mestne infrastrukture za prednostno obravnavo človeške interakcije pred prometom, ustvarjanje okolju prijaznih bulevarjev in integriranih javnih prostorov. S prenovo večjih urbanih območij, da postanejo bolj dostopna in trajnostna, projekt stremi k uravnoteženju razporeditve delovnih mest in stanovanj, izboljšanju javnega prevoza ter izboljšanju splošne kakovosti življenja. Vergarin nagovor je poudaril pomen kombiniranja tehnoloških inovacij s strateškim urbanim načrtovanjem za ustvarjanje vključujočih, odpornih in dinamičnih mest, ki ustrezajo vsem državljanom, še posebej invalidom.

accessibleEU
Panel 1 – Pametna človeška mesta: tehnologija v službi urbanega oblikovanja in mobilnosti za vse. Vir: dr. Matjaž Debevc

Panel 1 – Pametna človeška mesta: tehnologija v službi urbanega oblikovanja in mobilnosti za vse

V Panelu 1 dogodka AccessibleEU je Gonzalo Lacurcia iz UN-Habitat poudaril pomen vključevanja človeške in umetne inteligence za ustvarjanje vključujočih pametnih mest. Izpostavil je potencial novih tehnologij za izboljšanje dostopnosti, hkrati pa opozoril na tveganja poglabljanja digitalnega razkoraka, če se te tehnologije ne izvajajo previdno. Lacurcia je poudaril potrebo po tem, da urbanisti vključijo različne dimenzije, kot so dostopnost, spol in ranljivost, v svoje načrtovalne procese. Zagovarjal je celostni pristop, ki uporablja “filtre” za zagotovitev, da so upoštevane vse pomembne perspektive, z namenom doseči resnično vključujoča urbana okolja.

Panelist Daniel Gonzalez-Botello iz Smart City Cluster je razpravljal o razvijajočem se konceptu pametnih mest in poudaril, da naj bi tehnologija služila kot orodje za izboljšanje človeških interakcij in dostopnosti. Argumentiral je, da bi morala biti pozornost usmerjena na ustvarjanje okolij, ki privabljajo in zadržujejo talente z izboljšanjem kakovosti življenja, namesto zgolj na rangiranje mest po tehnoloških merilih. Laura Trujillo iz Barcelonskega mestnega inštituta za invalide je poudarila prizadevanja mesta za vključevanje dostopnosti skozi prečne pristope in evropsko mreženje. Pozvala je k večji standardizaciji in usposabljanju strokovnjakov, hkrati pa poudarila potrebo po premoščanju digitalnega razkoraka za invalide. Martin de los Heros in Igor Stefanovic sta prispevala praktične vpoglede in primere ter zagovarjala uporabo asistivnih tehnologij in mednarodnih standardov za ustvarjanje bolj dostopnih in vključujočih urbanih prostorov.

madrid
Panel 2 – Uporabniki urbanega okolja: potrebe, težave in dobre prakse za uporabo in uživanje javnih prostorov. Vir: dr. Matjaž Debevc

Panel 2 – Uporabniki urbanega okolja: potrebe, težave in dobre prakse za uporabo in uživanje javnih prostorov

Panel 2 dogodka AccessibleEU je obravnaval raznolike potrebe in izzive, s katerimi se srečujejo različni uporabniki urbanih javnih prostorov, s poudarkom na vključevanju in dostopnosti. Elena Stylianou iz Mestnega umetniškega centra Nicosia je uvedla razpravo in poudarila pomen vključujočega oblikovanja, trajnosti in uporabe novih tehnologij pri ustvarjanju dostopnih okolij. Izpostavila je potrebo po učinkovitih mehanizmih za spremljanje izvajanja vključujočih zasnov in zagotavljanje njihove dolgoročne trajnosti. Razprava je prav tako obravnavala izzive, ki jih povzročajo preobremenjena okolja, ustvarjena s tehnologijo, in potencial umetne inteligence pri načrtovanju in ocenjevanju dostopnih prostorov.

Panel je vseboval vpoglede več govornikov, ki so vsak prispevali edinstveno perspektivo. Agnes Kojc iz Združenja za cerebralno paralizo v Sloveniji je izpostavila posebne potrebe posameznikov s cerebralno paralizo in ovire, s katerimi se srečujejo v urbanih okoljih, kot so visoki robniki, nedostopen javni prevoz in neustrezne javne ustanove. Paloma Contreras iz Autism Spain je razpravljala o ovirah in spodbujevalcih za avtistične posameznike v javnih prostorih ter poudarila pomen strukturiranih okolij, jasne signalizacije in senzorno prijaznega oblikovanja. Antonella Candiago iz Evropske mreže za neodvisno življenje je obravnavala presečišče invalidnosti in spola ter zagovarjala soustvarjanje v urbanem načrtovanju, da bi zagotovili, da se slišijo glasovi invalidov. Mercedes Mayoral iz Evropskega združenja za disleksijo je poudarila potrebo po predvidljivosti, jasnosti in miru v urbanem oblikovanju, da bi zadostili potrebam nevrodivergentnih posameznikov. Na koncu je Alexandre Bloxs iz Evropske unije gluhih poudaril pomen nacionalnih znakovnih jezikov za vključevanje gluhih skupnosti in zagovarjal njihovo priznanje in uporabo v javnih in poklicnih okoljih.

konferenca
Panel 3 – Lekcije iz nagrajenih mest v okviru Access City Award. Vir: dr. Matjaž Debevc

Panel 3 – Lekcije iz nagrajenih mest v okviru Access City Award

Panel 3 dogodka AccessibleEU je bil osredotočen na Access City Awards, pobudo, ki je bila lansirana pred 15 leti za nagrajevanje mest, ki so naredila pomembne napore za izboljšanje dostopnosti. Panelisti so vključevali predstavnike različnih nagrajenih mest, ki so delili svoje izkušnje in najboljše prakse. Maike Pischke iz Berlina je razpravljala o dolgoletni zavezanosti mesta dostopnosti ter poudarila njihov celostni pristop, ki vključuje zakonodajo, ozaveščanje in izvajanje univerzalnih oblikovalskih načel. Berlin je obsežno delal na izboljšanju grajenega okolja, zagotavljanju dostopnosti javnih stavb in vključevanju dostopnosti v procese urbanega načrtovanja. Pischke je poudarila pomembnost sodelovanja z združenji invalidov in nenehnega prizadevanja za vključevanje invalidov v proces odločanja.

Predstavniki San Cristóbal de La Laguna, Pilar in Naomi, so predstavili inovativne storitve in vključujoče prakse, ki so jih uvedli v svojem mestu, kot je pobuda Orange Point, ki ponuja tolmačenje v znakovnem jeziku in senzorične nahrbtnike za gluhoslepe osebe med zunanjimi dogodki. Prav tako so izpostavili razvoj dostopnih digitalnih vodnikov in uspešno pešcono zgodovinskega mestnega jedra. Laurence Colleran iz Sveta okrožja Južnega Dublina je razpravljal o pomenu dostopnih igrišč in delil vpoglede v ustvarjanje vključujočih igralnih območij, ki ustrezajo otrokom z različnimi ovirami, ter poudaril potrebo po vključevanju narave in zmanjšanju senzorne preobremenitve. Kristine Andreassen iz Jönköpinga je predstavila njihov pristop k vključevanju in dostopnosti ter se osredotočila na zagotavljanje dostopnosti naravnih območij in urbanih parkov za vse prebivalce, pri čemer je poudarila pomembnost vključevanja trajnosti in človekovih pravic v urbano načrtovanje.

predstavitev
Panel 4 – Novi urbani razvoj: strategije in izzivi za učinkovito vključevanje dostopnosti v procese urbanega oblikovanja. Vir: dr. Matjaž Debevc

Panel 4 – Novi urbani razvoj: strategije in izzivi za učinkovito vključevanje dostopnosti v procese urbanega oblikovanja

Panel o novem urbanem razvoju in strategijah za vključevanje dostopnosti v procese urbanega oblikovanja, ki ga je vodil Sigbjorn Rasberg, je obravnaval izzive in strategije za zagotavljanje bolj dostopnih in vključujočih mest. Rasberg je poudaril pomen univerzalnega oblikovanja in digitalizacije v urbanem načrtovanju. Izpostavil je globalne trende, kot so naraščajoča urbanizacija, starajoča se populacija in potreba po neodvisnem življenju, ter poudaril ključno vlogo urbanega načrtovanja pri obravnavanju teh vprašanj. Panel so sestavljali strokovnjaki, kot so Teresa Taboas, Manuel Blanco, Hannes Juhlin Lagrelius in Rene van Bavel, ki so razpravljali o različnih vidikih urbanega oblikovanja in dostopnosti.

Teresa Taboas, predstavnica Mednarodne zveze arhitektov, je razpravljala o pomenu vključujočega urbanizma in vlogi arhitektov pri zagotavljanju dostopnega oblikovanja že od samega začetka. Manuel Blanco iz EUROPAN-a je delil primere urbanih preobrazbenih projektov, namenjenih izboljšanju mobilnosti in dostopnosti v evropskih mestih. Hannes Juhlin Lagrelius iz Svetovne zveze slepih je poudaril ovire, s katerimi se srečujejo invalidi v urbanih okoljih, in poudaril potrebo po celostnih pristopih in povečanih naložbah v dostopnost. Rene van Bavel iz pobude Novi evropski Bauhaus je razpravljal o potrebi po kombiniranju trajnosti, vključenosti in lepote v urbanem oblikovanju za ustvarjanje odpornih in vključujočih skupnosti. Panel je poudaril nujnost sodelovanja, participativnega načrtovanja in vključevanja dostopnosti v vse faze urbanega razvoja za gradnjo vključujočih in trajnostnih mest.

Panel 5 – Uporabniki urbanega okolja: potrebe, težave in dobre prakse za uporabo in uživanje javnih prostorov

Zadnji panel dogodka je predstavljal uvode in vpoglede Julie Wadoux, Alfa Lindberga in Tally Hatzakis, ki so vsak izpostavili svoje vloge in aspiracije za izboljšanje dostopnosti na različnih področjih. Julie Wadoux iz AGE Platform Europe je delila svoje navdušenje nad dogodkom in razpravljala o pomenu dostopnosti za starejše osebe. Poudarila je potrebo po vključujočih urbanih okoljih, ki preprečujejo osamljenost in izolacijo, ter omenila specifične potrebe, kot so dostopen javni prevoz, klopi in javna stranišča. Prav tako je izpostavila nove izzive, kot sta digitalizacija in podnebne spremembe, ter zagovarjala usklajena prizadevanja za obravnavo teh vprašanj.

Alf Lindberg, predstavnik Evropske zveze naglušnih, se je osredotočil na koncept “zvočnih krajin” v urbanem oblikovanju in kritično potrebo po boljših zvočnih okoljih za naglušne. Poudaril je pomen prikazov besedila v živo, sistemov za pomoč pri poslušanju in vključevanje uporabnikov v oblikovanje dostopnih prostorov. Lindberg je pozval k osredotočenosti na uporabnost in poudaril, da morajo biti potrebe uporabnikov v središču vseh prizadevanj za dostopnost. Prav tako je izrazil zaskrbljenost glede novih pobud, kot je Novi evropski Bauhaus, za katere meni, da jim primanjkuje zadostnega vključevanja uporabnikov.


Datum dogodka: torek, 2. julija 2024, od 9:30 do 18:30

Lokacija: Fundación ONCE, Calle Sebastián Herrera 15, 28012 Madrid

Format: Hibridni (osebno in preko spleta, aplikacije Zoom)

Splet: AccessibleEU European Event – Smart Cities: Enhancing Urban Design and Mobility for All

Avtor poročila: izr. prof. dr. Matjaž Debevc, nacionalni strokovnjak za AccessibleEU, Slovenija

Nazaj