Ovire pri komunikaciji z osebami z izgubo sluha

Seminar Ovire pri komunikaciji z osebami z izgubo sluha v socialnem delu z zgovornim naslovom Želim, da me razumete, je organizirala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Namenjen je bil zaposlenim na področju socialnega varstva, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z izgubo sluha.

Udeležila se ga je tudi koordinatorica izobraževanj z Zavoda Brez ovir Petra Arula, saj si na Zavodu Brez ovir želimo imeti čim širši vpogled v problematiko ovir pri komunikaciji, s katero se soočajo tudi naši uporabniki.

Gluhi in težko naglušni spadajo med bolj materialno prikrajšane in socialno izključene ljudi. Njihove potrebe so prav zaradi komunikacijskih ovir, s katerimi se srečujejo, pogosto nerazumljene in spregledane. Kako zelo pomembna je komunikacija za naše življenje, nam je že uvodnem predavanju prepričljivo ponazoril sekretar na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki ga je gluhost njegovih staršev vodila v izbiro študija, poštudijskih izobraževanj in tudi poklica.

Ovire pri komunikaciji z osebami z izgubo sluha pri zadovoljevanju potreb v odnosu

Matjaž Juhart je v svojem predavanju predstavil, kako zelo pomembna je komunikacija za naše življenje, saj ves čas živimo v interakciji z drugimi ljudmi. »Človek je narejen tako, da zadovoljuje svoje potrebe izključno v odnosu s sočlovekom,« je poudaril predavatelj in izpostavil ovire pri komunikaciji z osebami z izgubo sluha pri zadovoljevanju potreb v odnosu, ki lahko vodijo v apatičnost, depresijo in po drugi strani lahko tudi agresijo, kar se dogaja tudi na centrih za socialno delo.

Izguba sluha in komunikacija z okoljem

Aleksandra Rijavec je presenetila s podatkom, da ima vsaka peta oseba v Sloveniji izgubo sluha. Opozarja, da se bodo številke zaradi množične uporabe slušalk še močno dvignile, in dodaja, da se oseba po navadi sama ne zaveda, da ima težave s sluhom in jo na to zaradi vedno več ovir pri komunikaciji opozori šele okolica. »V povprečju mine od 5 do 7 let, preden se začne oseba s postopno izgubo sluha zavedati, da potrebuje slušni aparat, zato se moramo še toliko bolj zavedati frustracij, ki jih naglušnost povzroča vsem vpletenim v komunikaciji.«

Kako prepoznati osebo z izgubo sluha?

Aleksandra Rijavec je naštela znake, po katerih lahko prepoznamo osebo z izgubo sluha.

1. Pri pogovoru si natančno ogleduje usta.
2. Med pogovorom pogosto reče: kaj, prosim, oprostite, ali lahko prosim ponovite ipd.
3. Opazuje mimiko obraza.
4. Pogled usmerja v ustnice.
5. Hudo naglušni obrnejo glavo ali objamejo uhelj, da bi vanj ujeli zvoke.

Za uspešno komunikacijo pa moramo upoštevati naslednje nasvete.

1. Komunikacija naj bo v majhnem in tihem prostoru.
2. Govoriti je treba frontalno, obrnjeni moramo biti proti naglušni osebi.
3. Med pogovorom ne hodimo po prostoru.
4. Naglušni osebi med pogovorom ali razlago ne obračamo hrbta.
5. Ne govorimo, medtem ko nekaj zapisujemo.
6. Ne kričimo in si ne pokrivamo ust.
7. Omogočimo odčitavanje z ustnic.
8. Prostor je primerno osvetljen.
9. Terminologija je čim enostavnejša, brez tujk, stavki pa kratki.
10. Ob nerazumevanju si pomagamo s pisanjem.
11. Govori naj le ena oseba in ne več hkrati.
12. Uporabljajmo pantomimo, demonstracijo, izrazno živahnost.
13. Vzemimo si čas in se posvetimo sogovorcu.
14. Uporabljajmo tehnične pripomočke in ustrezno tehnično opremo, kot je slušna zanka.

Svoje predavanje o tem, kako težko je živeti z izgubo sluha, je sklenila s citatom H. Kellerja: »Če človeku vzameš vid, si mu vzel slike. Če človeku vzameš sluh, si mu vzel ljudi.«

V drugem delu seminarja smo spoznali življenje gluhih in naglušnih oseb ter njihove ovire pri komunikaciji iz prve roke.

Izzivi izgube sluha v odrasli dobi

Darja Pajk je sluh postopno začela izgubljati v odrasli dobi. Sprva ni vedela, kaj in zakaj se ji dogaja. Svojo naglušnost je izjemno težko sprejemala, a ker je tako hitro napredovala, Darja pa si je želela živeti aktivno in biti vključena v vse življenjske procese še naprej, se je odločila za polžev vsadek. Polžev vsadek ji je vrnil sluh in jo vrnil nazaj v življenje – v komunikacijo s hčerkama, nemoteno delo v službi, spoznala je tudi novega partnerja ter našla svoje poslanstvo ozaveščanja o izgubi sluha na mednarodnem nivoju.

Darjine izjave ter posneti intervjuji z njenimi bližnjimi in sodelavci so pokazali sliko o izgubi sluha, težko soočanje in prilagajanje za vse udeležene ter novo življenje, ki ga je prinesel polžev vsadek, ki je Darji povrnil sluh. Darja je v svojem predavanju omenila tudi predsodke in težave z nepoznavanjem težav s sluhom ter napačno predstavo o tem, da slušni aparat ali polžev vsadek človeku vrneta sluh, kakršnega je imel pred izgubo. »To je tako, kot da bi človeku z berglami rekli, da zdaj pa ima bergle in naj teče maraton. Ne gre. Aparat in polžev vsadek sta kot bergle in ne kot nove noge,« je bila v pojasnjevanju slikovita Darja.

Gluhota kot ovira pri komunikaciji – kako odpravljati ovire

Anton Petrič, strokovni delavec Zveze društev gluhih in naglušnih na področju športa in kulture, ki je izjemno aktiven tudi na drugih področjih ZDGNS in Svetu za invalide RS, ne sliši od rojstva. Predstavil je izzive življenja z gluhoto (izguba sluha nad 95 dcb) in poudaril, da je po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije gluhota ena najtežjih invalidnosti, saj imajo gluhe in težko naglušne osebe velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas.

To lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti, zato je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo pomena jezika za gluhe – znakovnega jezika, in jim omogočimo njegovo uporabo. Le tako so lahko del družbe in se vanjo tudi aktivno vključujejo, nikakor pa ne pozabimo na pisano besedo, pa tudi na čim več slik, besedilnih oznak idr., saj je osebam z izgubo sluha razumevanje bistveno olajšano, če je podprto z vizualnimi znaki. V Sloveniji je 1500 gluhih in 1100 uporabnikov znakovnega jezika – zato je prav, da odstranimo ovire.