Muzej na meji.

Projekt Muzej na meji vključuje štiri lokacije, eden izmed njih je Muzejska zbirka Pristava. Gre za štiri manjše muzejske zbirke ob slovensko-italijanski državni meji: Muzejsko zbirko Kolodvor v stavbi železniške postaje v Novi Gorici, Vojaški stražarski stolp v Vrtojbi, Muzejsko zbirko Miren v stavbi na pokopališču v Mirnu in omenjeno zbirko, ki se nahaja v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi. Tam se nahaja povsem dostopna in nadvse zanimiva razstava z imenom Na šverc! Tihotapstvo na Goriškem po drugi svetovni vojni.

Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na Goriškem to skrivno prenašanje bolj ali manj nujnih dobrin čez mejo običajno imenujejo šverc oziroma drobni šverc. Izraz izvira iz nemške besede schwarz, ki pomeni črno, torej na črno, nezakonito. Navezuje se na čas po drugi svetovni vojni, ko so si ljudje na ta način skušali nekoliko izboljšati življenjski standard. Obmejni prebivalci so švercali blago tako iz Italije v Slovenijo oziroma v Jugoslavijo kot tudi v obratni smeri. Blago so največkrat skrivali pod obleko ali v obleki, v avtomobilih ali v kolesih, skratka povsod tam, kjer so predvidevali, da carinik morda ne bo pogledal.

V okviru razstave deluje tudi soba pobega, ki obiskovalcem skozi igro še bolj približa tematiko šverca.

ZA VEČ INFORMACIJ

Kako do nas

Dodatna ponudba

Muzej z obsežnimi zbirkami in enotami.

Osrednji razstavni prostor Goriškega muzeja je sicer Grad Kromberk, ki je le nekaj kilometrov oddaljen od Nove Gorice in je tudi prostor srečevanja, druženja ter novih spoznanj. V pritličju in prvem nadstropju se nahajajo stalne postavitve umetnostne in kulturnozgodovinske zbirke. V drugem nadstropju je prostor za občasne razstave, predavanja, simpozije in druge dejavnosti. Grad obdaja čudovit park z amfiteatrom in lapidarijem na prostem.

V Galeriji starejše umetnosti sta predstavljena lesena poznogotska cerkvena plastika in baročno slikarstvo. Zbirka odseva prehoden kulturno-zgodovinski značaj Goriške, kjer se prepletajo vplivi germanskega severa, sredozemskega juga in lastne kulturne tradicije. Kulturno-zgodovinska zbirka je opremljena s slikami in stilnim pohištvom iz 19. stoletja. V Galeriji primorskih likovnih umetnikov 20. stoletja je predstavljen stilno-formalni razvoj likovne umetnosti na zahodnem delu slovenskega etničnega ozemlja od realizma prek post-impresionizma in ekspresionizma do nove stvarnosti, barvnega realizma, abstrakcije in postmodernih tokov. V galeriji, ki je bila uradno odprta leta 1970, so zastopani vsi najpomembnejši primorski likovni ustvarjalci 20. stoletja. Glavni dvorani, v kateri so na ogled slike in kiparska dela, sta bila pred kratkim dodana še dva prostora, v katerih predstavljajo grafike in risbe.

V vhodni veži in amfiteatru je na ogled lapidarij, v drugem nadstropju je prostor, namenjen zgodovinskim, arheološkim in etnološkim občasnim razstavam.