GAAD Slovenija 2024: približujemo se dostopnosti za vse, a še vedno smo daleč od nje
GAAD – Global Accessibility Awareness Day – Svetovni dan ozaveščanja o dostopnosti – praznuje že 13. obletnico! Namen GAAD-a je spodbuditi ljudi k pogovoru, razmišljanju in učenju o digitalni dostopnosti in vključenosti več kot ene milijarde ljudi z invalidnostmi oziroma oviranostmi.
Zavod Brez ovir se je udeležil druge konference GAAD Slovenija, ki z ozaveščanjem in razumevanjem vprašanj dostopnosti, s katerimi se soočajo invalidi, odpira vprašanja pravic invalidov in mehanizme za njihovo zagovorništvo. Poudarek predavanj je bil predvsem na spletni in mobilni dostopnosti, inovacijah podporne tehnologije in digitalnem vključevanju. Razprave pa so se razširile na grajeno okolje, kjer smo obravnavali dostopnost javnih prostorov, načela univerzalnega oblikovanja in tehnologije za dostopnost ter dostopen javni prevoz.
Ozaveščanje o dostopnosti invalidov
GAAD Slovenija je veliko pozornosti namenil ozaveščanju o dostopnosti invalidov, ki naj bi bila za vse enaka. Vendar še zdaleč ni tako – strokovnjaki ugotavljajo, da je javnost premalo izobražena in osveščena ter da tudi invalidne osebe ne vedo, kaj vse jim v resnici pripada. Sprašujejo se, kako bodo javne in zasebne inštitucije v zadnjem trenutku spremenile svoje prostore v dostopne za vse, saj se zakonski rok prilagoditve prostorov, storitev in informiranja vsem v družbi, še predvsem pa invalidnim osebam, nezadržno približuje.
»To preprosto ne bo mogoče narediti strokovno in povezljivo s prostorom,« se strinjajo vsi v en glas, Aljoša Škraper, uporabnik invalidskega vozička, pa dodaja, da včasih nekdo misli, da je dostopen, saj je poskrbel za klančino, a očitno ta ni bila narejena strokovno in zato ne služi svojemu namenu – če je prestrma, je žal osebe na invalidskih vozičkih, za katere so jo pravzaprav naredili, ne morejo uporabljati.
Za življenje brez ovir moramo sodelovati
Strokovnjaki z vseh področij so skozi celotno konferenco ugotavljali, kako pomembno je sodelovanje – ne le med strokami, temveč tudi v širšem prostoru in iskanja rešitev v celoti. »Nismo kaj dosti naredili, če smo vrhunsko prilagodili zdravstveni dom, če ni blizu njega avtobusne postaje in druge infrastrukture,« je opozoril Slobodan Genov z inšpektorata za naravne vire in prostor.
Nikakor pa ni pomembno le, kako sodelujejo arhitekti in projektanti, temveč tudi sami upravljalci in uporabniki prostorov: »Če ti postavijo korita z rožami na pločnik, nam včasih naredijo tako prepreko, da ne moremo priti do cilja,« opozori Aljoša Škraper, uporabnik invalidskega vozička.
Predavanja, raziskave in razprave so pokazali, da včasih tudi z veliko truda popolna dostopnost ni mogoča, velikokrat pa so prilagoditve in stroški zanje veliko manjši, kot si sprva predstavljamo, z njimi pa zagotovimo dostop veliko širši populaciji in izključimo diskriminacijo šibkejših členov družbe.
Digitalna dostopnost – 1. slovenska analiza
Strokovnjaki iz Zavoda za digitalno dostopnost A11Y.si so opozorili, da smo še zelo daleč od digitalne dostopnosti, in ko je Jožko Gregorc, ki je slep že od rojstva, a si želi živeti čim bolj samostojno, predstavil svojo izkušnjo z dostopnostjo aplikacije e-davki, smo na njegovem primeru videli, da ta za slepe osebe kljub prilagoditvam v resnici ni dostopna.
Ves čas konference se je torej postavljalo vprašanje povezovanja različnih strokovnjakov in vključevanja invalidnih oseb v odpravljanju ovir do poti – tako digitalnih kot fizičnih – brez ovir, hkrati pa ozaveščanja in izobraževanja tako invalidnih oseb o njihovih pravicah kot javnosti in strokovnjakov posameznih področij.
Dogodka se je udeležila tudi mag. Mateja Toman, predsednica NSIOS, ki ugotavlja: »Še vedno imamo premalo informacij, premalo zavedanja, kaj pomeni dostopnost in kaj pripada invalidnim osebam vseh vrst. Hkrati se kot družba premalo zavedamo, da so prilagoditve dostopnosti dobrodošle za vse, pa ne le fizične in storitvene, temveč tudi dostopnost do informacij v lahko razumljivi obliki in vseprisotnega digitalnega sveta – tako spletnih strani kot aplikacij. Opažam, da ljudje ne vedo, kaj in kje so rešitve, zato so dogodki, kot je GAAD Slovenija, tako zelo pomembni. Res je pomembno, da se izobražujemo, ozaveščamo in skupaj iščemo rešitve.«
Aljoša Škraper, ki je kot uporabnik invalidskega vozička ustanovil spletno stran pridem.si in aplikacijo Lj by wheelchair, ugotavlja, da se je v naših mestih od leta 2015 že veliko spremenilo, a še vedno je potrebnih veliko prilagoditev ter predvsem povezljivosti. »Vse gre prepočasi. Največja ovira je javni promet, za avtobus in vlak se je treba vnaprej najaviti, dostikrat je za nas na vozičkih še vedno nedostopen,« ugotavlja in pravi, da je to v tujini veliko bolje urejeno.
»Dostop do objektov pa je tudi drugod po Evropi približno enak kot pri nas,« opaža Aljoša, ki poziva k ozaveščanju in izobraževanju: »Tudi jaz pred poškodbo hrbtenice nisem opazil ovir, ki invalidnim osebam onemogočajo dostope in prehode, zato se mi zdita ozaveščanje in izobraževanje izjemno pomembna.«
»GAAD me je najbolj presenetil s podatkom, da je medkrajevni potniški promet še vedno izjemno nedostopen za osebe na invalidnih vozičkih ter da so tudi spletne strani javne uprave za slepe neuporabne, četudi naj bi bile prilagojene,« pa je povedala Petra Arula, koordinatorica izobraževanj na Zavodu Brez ovir.