Največja razstava o krasu in Postojnski jami na svetu.

Ob Postojnski jami se nahaja bogata interaktivna razstava Expo jama kras, ki vas bo vodila skozi izjemne dogodke in splet naključij, ki so v režiji narave ustvarili ta podzemni čudež. Največja razstava o krasu in Postojnski jami na svetu vam na sodoben način prikaže nastajanje podzemnih kraških pojavov in razkrije zgodovino jame. S prestižnim priznanjem Sejalec nagrajena razstava Expo jama kras je namenjena vsem, ki vas zanima podroben pogled v kraški svet, ki tvori in obdaja Postojnsko jamo, ter širša zgodovinska in družbena ozadja, ki so pripeljala do tega, da je Postojnska jama najbolj znana turistična jama na svetu.

Posebna pozornost je namenjena najmlajšim, ki jih skozi razstavo interaktivno vodita človeška ribica in hrošč drobnovratnik, preizkusijo pa se lahko tudi v vožnji čisto pravega jamskega vlakca. V sklopu razstave Expo jama kras si brezplačno lahko ogledate še dve dodatni razstavi: Življenje v milijardah let in Metulji sveta. Na vse vstopnice velja 50% popust za osebo z oviranostjo ter njenega spremljevalca, vstopnico s popustom je možno kupiti le na licu mesta z ustreznim dokumentom.

ZA VEČ INFORMACIJ

Kako do nas

Dodatna ponudba

Jama s certifikatom Invalidom prijazno.

Glavna atrakcija Parka Postojnska jama je seveda nosilka tega imena – Postojnska jama. To je leta 1818 odkril »svetilničar« Luka Čeč, ki se je med okraševanjem in urejanjem osvetlitve za visoki obisk cesarja Franca I. prek improviziranega mostu povzpel na skale in izginil. Danes vemo, da je Postojnska jama začela nastajati pred približno tremi milijoni let v 70 milijonov let starih apnencih, najstarejši datirani stalagmit  v turističnem delu je 16 metrov visok Nebotičnik, ki je star okoli 150.000 let, v neturističnem delu pa se nahajajo še več kot pol milijona let stari kapniki.

Postojnska jama je delno prilagojena za obisk oseb na invalidskih vozičkih. Sam park in vhod v jamo sta dostopna, jama pa je dostopna samo v delu, kjer vozi vlakec, torej boste videli približno četrtino jame, na poti pa bo kar nekaj lepih kapnikov. Ta vozi po tirih, ki so jih uredili tu že leta 1872, ko je bila v Postojnski jami odprta prva železnica v kapniški jami na svetu. Povod za ambiciozne načrte je bil obisk cesarskega para Franca Jožefa in Elizabete v sredini 19. stoletja. Z nedavno prenovljenim podzemnim vlakcem se danes zapeljete na 3,7 km dolgo pot po edini dvotirni jamski železnici na svetu. K pravljičnemu vzdušju med potjo pa pripomorejo tudi čudoviti lestenci iz muranskega stekla, ki visijo s stropa Plesne dvorane.

V 200 letih je Postojnsko jamo obiskalo že več kot 39 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. K ogledu poleg čudovite kapniške zapuščine privablja tudi človeška ribica, ki buri domišljijo že stoletja. Prvi zapisi o mladičih strašnega zmaja, ki živi v Postojnski jami, so se namreč pojavili že v 17. stoletju. Človeška ribica je endemit dinarskega krasa, kar pomeni, da jo lahko najdemo na zelo majhnem delu sveta, znotraj tega majhnega ozemlja pa njeno »glavno domovanje« ostajata Slovenija in Postojnska jama. Posebnosti jamskega okolja – življenje v temi, stalna temperatura in dolga obdobja brez hrane – so iz nje naredile pionirja preživetja. Človeške ribice so nenavadne že po videzu: imajo dolga kačasta telesa, z dolžino 25–30 centimetrov pa spadajo med največje jamske plenilce. Njihova koža je bleda z rožnatim odtenkom in je videti skoraj prosojna. Imajo majhne kratke noge s tremi prsti na sprednjih okončinah in dvema na zadnjih. Po vodi se premikajo s kačastim zvijanjem telesa, noge pa so jim le za pomoč pri premikanju. Dihajo z zunanjimi škrgami in primitivnimi pljuči. Čeprav odrasle živali nimajo oči, lahko z receptorji v koži vse »vidijo« in zelo dobro čutijo svoj plen, njihova koža pa je zelo občutljiva za svetlobo. Brez hrane preživijo tudi do 12 let, živijo pa tudi do 100 let. Vsekakor so vredne osebnega obiska okolja, ki jih je tako nenavadno oblikovalo.
Obisk jame je mogoč le v spremstvu spremljevalca.