Digitalna dostopnost: pravica invalidov do obveščenosti v medijih in na spletu - Brez ovir

Opozorilo!

Mobilna verzija strani še ni na voljo!

Prosimo oglejte si stran na računalniku oz. večjem zaslonu.

Najprej moramo končati DESKTOP verzijo,

nato pa se lotimo izdelave prilagojenih

prikazov za mobilne naprave!

Hvala za razumevanje.

Digitalna dostopnost: pravica invalidov do obveščenosti v medijih in na spletu

digitalna dostopnost
Digitalna dostopnost je ključna za vključevanje invalidov v družbo. Vir: Freepik

V sodobni družbi informacije pomenijo moč, zato je digitalna dostopnost do medijskih in spletnih vsebin čedalje pomembnejša in ključna za sodelovanje ter ustrezno vključevanje uporabnikov z oviranostmi v digitalno družbo.

Čeprav najprej vedno pomislimo na dostopnost grajenega okolja, je dostopnost veliko širši pojem. Mnogo spletnih strani, mobilnih aplikacij in drugih digitalnih orodij žal še vedno ni dostopnih vsem ljudem, zato je treba spodbujati razvijalce digitalnih tehnologij, da poiščejo ustrezne rešitve. Digitalna dostopnost je v Sloveniji urejena z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ki velja za državne organe, organe lokalne skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje.

Kakšna je v resnici dostopnost spletišč v Sloveniji?

Maša Malovrh, vodja sektorja za dostopnost pri Beletrini, kjer že deset let izvajajo projekte, katerih namen je izboljšati spletno dostopnost za ranljive skupine, ocenjuje: »V petih letih, odkar velja Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, lahko rečem, da je opazen premik na bolje, predvsem na področju ozaveščenosti, ne pa ravno na področju vidnih konkretnih izboljšav na spletnih straneh zavezancev ZDSMA. Težave so tudi z neozaveščenimi proizvajalci spletnih strani v Sloveniji, ki nato neozaveščenim zavezancem ZDSMA prodajo mačka v žaklju.«

maša malovrh
Maša Malovrh, vodja sektorja za dostopnost pri Beletrini. Vir: Beletrina

Poleg ZDSMA imamo sicer v Sloveniji tudi nekaj drugih zakonov in predpisov, ki osebam z oviranostmi vsaj na papirju zagotavljajo enake možnosti za dostop do digitalnih vsebin in do informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Zakonodaja na področju digitalne vključenosti oseb z invalidnostmi je tako aktualna že več kot pet let, vendar pa se je v praksi izkazalo, da številna spletna mesta še vedno niso ustrezno dostopna.

Kako urediti digitalno dostopnost?

Kako torej urediti dostopnost na spletnem mestu za potrebe različnih skupin invalidov (slepi, gluhi, gibalno ovirani), da bi bil dostop do informacij enak za vse – ne glede na njihove oviranosti? Maša Malovrh razlaga: »Dostopnost spletnih strani se začne z upoštevanjem Smernic za dostopnost spletnih vsebin (Web Content Accessibility Guidelines – WCAG) pri sami postavitvi in upravljanju vsebin.«

dostopnost spletnih strani
Mediji in splet bi morali biti dostopni gibalno oviranim, osebam z okvaro vida in sluha ter drugim. Vir: Freepik

»Pri preverjanju ustrezne dostopnosti je potrebno sodelovati s strokovnjaki s tega področja in z uporabniki z različnimi invalidnostmi, saj nam samo oni lahko povedo, kaj je zanje resnično dostopno in uporabniku prijazno. Vtičniki niso sprejemljiva rešitev, čeprav jih lahko povsod opažamo. To ni ozaveščen in pravilen pristop, sploh zato, ker nikakor in v nobeni relevantni meri ne rešuje dejanskih težav dostopnosti za uporabnike z invalidnostmi in oviranostmi, kamor sodijo tudi starejši,« opozarja strokovnjakinja za spletno dostopnost.

Dostopnost slovenskih medijev

Kakšna pa je dostopnost slovenskih medijev in spletnih novičarskih portalov za osebe z oviranostmi? Maša Malovrh ugotavlja: »RTV SLO ima spletni kanal Dostopno, ki je paradni konj digitalne dostopnosti v slovenskih medijih, tudi RTV SLO opremlja nove vsebine s tolmačem slovenskega znakovnega jezika, na primer kviz Milijonar ali pa oddaja Dobro jutro … Ostali mediji še niso na zemljevidu digitalne dostopnosti v Sloveniji.«

Kot primer dobre prakse bi torej lahko izpostavili spletni medijski kanal RTV SLO Dostopno (https://www.rtvslo.si/dostopno), pri ostalih medijih, seveda komercialnih, pa je še res veliko prostora za izboljšave, je prepričana vodja sektorja za dostopnost. In kdaj se bo to spremenilo? »Spremembe je moč pričakovati, ko leta 2025 stopi v veljavo Zakon o dostopnosti proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki na področju digitalne dostopnosti poleg javnega zavezuje tudi zasebni sektor,« sporoča sogovornica.

Nazaj